Zemljevid, ki je od četrtka objavljen na spletišču Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), naj bi izboljšal preglednost in predvidljivost nacionalnih ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa ter čim bolj zavaroval svobodno gibanje oseb v schengenskem prostoru. Ministri EU so dogovor o zemljevidu sprejeli v torek, pri čemer so sicer bistveno razvodenili osnovni predlog Evropske komisije, veliko vprašanj pa še naprej ostaja odprtih.
ECDC zemljevid pripravlja in tedensko osvežujena osnovi podatkov o številu novih primerov na 100.000 prebivalcev v minulih 14 dneh oziroma tako imenovani 14-dnevni incidenci, številu testov na 100.000 prebivalcev v minulem tednu in o odstotku pozitivnih testov v minulem tednu, ki mu jih posredujejo države članice. Celotna Evropska unija ima tako odslej enoten koronski semafor oziroma enoten zemljevid regij, ki so glede na tveganost z vidika pandemije covida-19 obarvane zeleno, oranžno, rdeče ali sivo.
V znamenju rdeče
A zelene barve na njem že ob prvi objavi skorajda ni videti. Tako so namreč v večini pobarvane le še regije na Norveškem - ta sicer ni članica EU, je pa del Evropskega gospodarskega prostora (EGP) -, Finskem in v Grčiji. Tudi oranžne ni več veliko - od večjih držav je takšna le še Italija, poleg nje pa tudi Ciper, Estonija, Litva in Latvija. Več kot polovica Evrope oziroma 17 od skupno 31 zajetih držav, tudi Slovenija, je tako večinoma rdečih.
Zelene so sicer regije, kjer je 14-dnevna incidenca nižja od 25 in stopnja pozitivnih testov manj kot štiriodstotna. Oranžna so območja, kjer je 14-dnevna incidenca nižja od 50, a je stopnja pozitivnih testov štiriodstotna ali višja, ali če je 14-dnevna incidenca med 25 in 150 ter je stopnja pozitivnih testov manj kot štiriodstotna.
Rdeča so območja, kjer je 14-dnevna incidenca 50 ali več, stopnja pozitivnih testov pa bo štiriodstotna ali višja ali če 14-dnevna incidenca presega 150.
Siva so območja, za katera ni zadostnih podatkov ali kjer testirajo manj kot 300 na 100.000 prebivalcev v zadnjem tednu - tako so na primer obarvane regije v Nemčiji, Avstriji, na Švedskem, Danskem in Islandiji, ki je članica EGP. Nemška tiskovna agencija dpa vsaj za Nemčijo pojasnjuje, da je siva barva posledica zaenkrat pomanjkljivih podatkov glede testiranj.
Potovanje
Za potovanja na zelena območja ali z njih omejitev ne sme biti. Za potnike z oranžnih ali rdečih območij pa države lahko zahtevajo test po prihodu, ki ga lahko nadomesti tudi test, izveden pred prihodom, oziroma karanteno. Članice bodo vzajemno priznavale teste, izvedene v EU.
Čeprav je komisija predlagala, naj bo prednostni ukrep testiranje, ne karantena, bodo imele članice pri tem proste roke. Priporočilo določa le, da naj bodo ukrepi za oranžna območja sorazmerno z epidemiološkimi razmerami manj strogi od ukrepov za rdeča.
Države lahko od oseb, ki vstopajo na njihovo ozemlje, zahtevajo tudi izpolnitev obrazca o določitvi lokacije potnika (passenger locator form). To na primer zahteva Belgija. Načrtuje se tudi oblikovanje enotnega evropskega obrazca za določitev lokacije potnika.
Zemljevidi s posameznimi kriteriji
Poleg glavnega zemljevida, kjer barve regij temeljijo na kombinaciji kriterijev, je sicer ECDC objavil še tri zemljevide, na katerih so regije različno obarvane glede na posamezne kriterije - 14-dnevni incidenco, število opravljenih testov in delež pozitivnih testov.
Na zemljevidu, ki kaže 14-dnevno incidenco, zelene barve sploh ni več, medtem ko je na drugem, ki odraža število opravljenih testiranj na 100.000 prebivalcev, poleg sive le še zelena barva - to pomeni, da je v tednu dni opravljenih več kot 300 testov na 100.000 prebivalcev. Tretji zemljevid, ki kaže delež pozitivnih testov, je večinoma oranžen, kar pomeni več kot štiri odstotke pozitivnih testov. Oranžna je tudi Slovenija.
