Korenine rotarijstva pri nas pravzaprav segajo devet desetletij nazaj, ko sta bila ustanovljena prva Rotary kluba v Mariboru in Ljubljani. A druga svetovna vojna je začasno ustavila aktivnosti Rotary klubov, ki so v Vzhodni Evropi ponovno zaživeli šele v 90-ih letih prejšnjega stoletja. Med njimi tudi Rotary klub Ljubljana, ki je bil ponovno ustanovljen 1990. Odtlej so zabeležili ogromno veličastnih aktivnosti, namenjenih razvoju nadarjenih mladih, izmenjavi idej in pomoči potrebnim.
Ustanovitelji Rotary kluba so se na včerajšnjem srečanju spomnili prvih človekoljubnih akcij, prvega rotarijskega plesa, vzpostavljanja mladinske dejavnosti in se brez izjem strinjali, da je ključ rotarijstva vedno bil in bo tudi ostal nesebično pomagati. Gospod Bole, ustanovitelj agencije in založbe Gallus J. Carniolus ter Gallusovega sklada, je poudaril, da je Rotary tista organizacija, kjer imajo človečnost, srčnost in ljubezen veliko vlogo. »Rotarijci radi prispevamo čas, znanje in izkušnje, kar je mnogokrat veliko več vredno kot denar«.
Ena izmed prvih pobud, ki jo je sprožil Rotary klub Ljubljana, je bila akcija odstranjevanja grajenih ovir. S to akcijo je klub sprožil širše zanimanje za arhitekturne omejitve, ki so oteževale gibanje in dostopnost vsem uporabnikov vozičkov, tako invalidom kot materam z otroki in starostnikom. Akcija je odmevala tudi v strokovnih krogih in pripomogla k spremembi zakonodaje. Gospod Papež, malteški konzul, ki se trenutno ukvarja z investicijami v hidro in druge obnovljive vire energije, se je Rotary-ju zahvalil za vse kar mu je dal in ga naučil: »Vedno moraš biti zadovoljen s tem kar si dosegel, ampak vedno si moraš želeti še več. Da pa boš kaj dobrega dosegel, moraš imeti dobre temelje,« je dodal.
Rotarijci se zavedajo, da prihodnost in tudi duh rotarijstva stojita na mladih, zato je velik del programov in aktivnosti namenjen prav njim, bodisi skozi izmenjave v obliki štipendij, študijskih skupin in poletnih taborov po vsem svetu ter drugih dejavnosti, ki jih oblikujejo v klubih za mlade Rotaract.
Za Rotarijce delati za skupnost pomeni sodelovati v skrbi zanjo, pri čemer ne gre zgolj za pomoč v denarju, ampak za različna dejanja, ki pripomorejo k javni blaginji. Nemalokrat so Rotarijci osebno angažirani pri posameznih aktivnostih. Gospod Jamšek, podjetnik in prvi lovec na poslovne glave na Slovenskem je povedal, da so ga vedno bogatili rotarijski prijatelji, vsak iz svojega področja, vsak z drugačnimi znanji. »Z vsakega sestanka prideš bogatejši, bolj razgledan in bolj odprt«.
Jaka Pucihar, producent, režiser, urednik, redaktor predvsem pa nesmrtno zaljubljen v glasbo, je srečanje v zaključnem delu popestril z izjemno izvedbo pesmi Med iskrenimi ljudmi, ki jo je posvetil vsem rotarijskim prijateljem.
Najsi bo to v klubskem, poklicnem, družinskem, družbenem ali mednarodnem okolju, rotarijstvo je način življenja. In tako se je v treh desetletjih nabrala kopica dejavnosti, s katerimi so polepšali otroštvo več tisočim, omogočili boljšo prihodnost nadarjenim mladim in pričarali lepše življenje mnogim prikrajšanim.
