Slovenija, kot opozarjajo tudi v Kemisu, nima zadovoljivih alternativnih rešitev za ravnanje z določenimi nevarnimi odpadki.
Kemis je, kot je danes sporočil njegov direktor Boštjan Šimenc, prevzel odločbo inšpektorata, s katero mu ta v nelegalno zgrajenem objektu prepoveduje opravljanje dejavnosti. "Kemis bo spoštoval odločbo," je zapisal Šimenc v sporočilu za javnost.
Z današnjim dnem tako podjetje ustavlja dovoz novih nevarnih odpadkov na lokacijo na Vrhniki. Bo pa zaradi odgovornosti do okolja in lokalne skupnosti ter v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem poskrbelo za trajno odstranitev vseh nevarnih odpadkov, ki se trenutno še nahajajo tam. "Kemis bo torej izvajal svojo dejavnost do odstranitve vseh odpadkov, ki se trenutno nahajajo znotraj objekta," je zapisal Šimenc.
Inšpekcija med sanacijo ni imela pripomb
Hkrati je znova izrazil ogorčenje nad ravnanjem inšpekcijskih služb, saj je gradbena inšpekcija sanacijo v požaru leta 2017 uničenih objektov spremljala dve leti in v tem obdobju ni imela nikakršnih pripomb. Spomnil je tudi, da bo s prenehanjem delovanja Kemisa Slovenija ostala brez pomembnega objekta za ravnanje z odpadki, na kar v času boja zoper covidu-19 opozarjajo tudi mnoge bolnišnice in ostale zdravstvene ustanove.
Od januarja do septembra letos je Kemis poskrbel za varno odstranitev 16.585 ton odpadkov. Od tega je bilo 11.404 ton nevarnih in 5181 ton nenevarnih odpadkov. Med nevarnimi odpadki so v tej družbi poskrbeli za predelavo in odstranitev približno 130 ton sijalk, 100 ton odpadnih baterij in akumulatorjev, 500 ton nevarnih odpadkov iz gospodinjstev, 100 ton odpadkov iz zdravstva, 35 ton nevarnih kemikalij, 300 ton embalaže nevarnih snovi, 2000 ton odpadkov iz proizvodnje zdravil, 4200 ton odpadkov iz proizvodnje in uporabe barv in lakov in 4000 ton odpadkov iz proizvodnje umetnih materialov.
V podjetju so sicer znova spomnili, da so v obnovo objektov po požaru maja 2017 vložili 6,5 milijona evrov sredstev, od tega več kot milijon evrov v nadgradnjo požarne varnosti. "Z varnostno in tehnološko opremo, ki jo je Kemis v postopku sanacije instaliral na območju podjetja, presega vse predpisane standarde in normative za svojo dejavnost," so zatrdili. Na odločbo inšpektorata se bodo zato pritožili.
Gradbeni inšpektorat je Kemisu že v začetku leta prepovedal obratovanje v vseh treh objektih, obnovljenih po velikem požaru leta 2017 - v nadstrešnici za skladiščenje odpadkov (objekt A), v zalogovniku za požarno vodo (objekt C), ki ju je razglasil za črno gradnjo, ter prizidku k nadstrešnici (objekt B), ki nima uporabnega dovoljenja. Odločil je še, da mora Kemis objekta A in C podreti.
Takrat je sicer Kemis napovedal, da pravno zavezujočih odločb ne bo upošteval, in je kljub prepovedi nadaljeval obratovanje. Ministrstvo za okolje in prostor je pozneje potrdilo odločitev inšpekcije glede objekta C in B, primer objekta A pa je vrnilo v ponovno odločanje.
V Kemisu so sicer kasneje trdili, da objektov C in B ne uporabljajo več, še vedno pa je podjetje delovalo v objektu A. Družba si prizadeva tudi za legalizacijo omenjenega objekta.
A je 25. septembra gradbeni inšpektor izdal novo odločbo, v kateri je popisal dele Kemisove glavne stavbe, ki so črna gradnja. Nelegalno zgrajene dele mora Kemis odstraniti v 360 dneh po vročitvi odločbe. Gre za večji del stavbe.
Problematika Kemisa je sicer širša, saj je podjetje eno od dveh velikih, ki v Sloveniji skrbita za nevarne odpadke. Vprašanje torej je, kako bi država zagotovila ravnanje z nevarnimi odpadki, tudi v luči covida-19, če bi Kemis čez noč nehal obratovati.
