Novice Svet24

Bobo

Za prva dela na lokaciji Gaberke v občini Šoštanj, ki so zajeta v sklopu D –Gaberke, je Dars po dobrem letu dni izbirnega postopka izbral konzorcij vodilnega partnerja, družbe Kolektor CPG, s podjetjema CGP iz Novega mesta in VOC Celje. Vrednost del je 8,5 milijona evrov brez DDV.

Prva dela bodo med drugim obsegala ureditev gradbišča, čiščenje terena oziroma posek drevja ter pripravljalna dela za dostopno cesto do deponije Premogovnika Velenje. Sicer pa v grobem dela na tem sklopu obsegajo izgradnjo 200 metrov štiripasovne hitre ceste in prestavitev regionalnih cest, vključno z ureditvijo vseh cestnih navezav. Izbrani konzorcij ima za izvedbo vseh del na voljo 14 mesecev. Uradna slovesnost je predvidena za četrtek.

Naslednje leto gre zares

Na Koroškem se bodo prva dela predvidoma začela prihodnje leto, na lokaciji, imenovani Jenina, na območju Mestne občine Slovenj Gradec, omenjena lokacija pa prav tako spada v odsek Velenje–Slovenj Gradec. Postopek izbire izvajalca za dela na tej lokaciji, ocenjena na okoli 30 milijonov evrov brez DDV, je v teku.

Projekt tretje razvojne osi, katerega cilj je prek Slovenije v smeri sever–jug izgraditi povezavo med Avstrijo in Hrvaško, kot mrtva črka na papirju obstaja vse od leta 2004. Gregor Ficko, nekdanji direktor Direkcije RS za ceste, danes pa direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri Gospodarski zbornici Slovenije, je v telefonskem pogovoru za Svet24 spomnil, da je bila prva lopata sprva obljubljena že leta 2008. A je nato nastopila kriza, zaradi česar, tako Ficko, Dars in država nista našla »moči, energije ali volje, da bi projekt peljala naprej«.

Zapleti pri izbiri trase

Seveda pri načrtovanju trase ni šlo brez zapletov, aktualni severni del tretje razvojne osi je bil dokončno umeščen v prostor šele lani, ko je ustavno sodišče presodilo, da je bil postopek ustrezen, čemur je med drugim nasprotovala Civilna iniciativa Braslovče. Njen član, sicer pa arhitekt z Inštituta za politike prostora Urban Jeriha je v telefonskem pogovoru zadržano pozdravil začetek gradnje, a v isti sapi opozoril, da so bile pri izboru trase od Šentruperta do Velenja storjene velike napake, zaradi česar pričakuje zaplete pri pridobivanju zemljišč in gradnji. Jeriha je prepričan, da so pod pritiski interesov izbrali napačno traso. Kot pravi, je do takšnega sklepa prišla tudi država sama, ko je študija variant iz leta 2007 naletela na hudo kritiko vladne medresorske skupine štiri leta pozneje.

Civilna iniciativa je vztrajala, naj se gradi odsek do Velenja po obstoječem koridorju, ki neposredno povezuje Velenje in Celje. Ficko nasprotno meni, da je umeščena trasa najustreznejša, saj omogoča boljšo povezanost gospodarske cone v Velenju in Šoštanju z avtocesto; prav tako je prepričan, da bi bila gradnja hitre ceste skozi ozki predel Hude luknje hud gradbeni in ekonomski zalogaj.

Jeriha vztraja, da trasa sploh ni skladna s prostorsko strategijo, saj ne povezuje mestnih središč: »Cesta bo prevzela samo 25 odstotkov vsega prometa iz Koroške in Velenja do avtoceste. To so državni podatki, to kaže prometni model, ki ga je država naročila ... Da bi šli ljudje po daljši in cestninjeni poti, se pač ne zgodi.«

V pričakovanju tudi Belokranjci

Kot nam je zaupal metliški župan Darko Zevnik, se bodo dela na južnem delu razvojne osi, torej od Novega mesta proti Beli krajini, začela predvidoma spomladi naslednje leto. Za zdaj se dela intenzivno na etapah od Novega mesta do Malin, kjer bi se nato oblikoval tako imenovani belokranjski ipsilon, ki bi s predorom pod Gorjanci povezal tako Metliko kot Črnomelj. Na Darsu načrtujejo izgradnjo predora do leta 2026, Zevnik pa upa, da bo hkrati dokončana povezava do mejnega prehoda Metlika, saj bo v nasprotnem primeru dodatno obremenil mestno središče, ki je v poletnih mesecih tako rekoč že zablokirano. 

Ko bosta severni in južni del razvojne osi zgrajena, bosta Dravograd in Metlika ustrezno prometno povezana, a tretja os v celoti bo potrebovala še vez med Celjem in Novim mestom. Ta za zdaj še ni potrjena; novomeški župan Gregor Macedoni je glede tega v pisnem odgovoru zapisal, da je, kar se njih tiče, »trasa, ki je že od leta 2012 sprejeta v državnem prostorskem načrtu, dejstvo«. Določene občine medtem upajo, da bodo štiripasovnico oddaljili (Šmarješke Toplice) ali približali (Sevnica) njihovi občini.

Slovenci v samem vrhu uporabe avtomobilov

Pri vsem tem pa se le redkokomu poraja vprašanje, ali sploh potrebujemo takšen zajeten projekt, kot je tretja razvojna os. Jeriha opozarja, da je tovrstna cestogradnja izjemno drag podvig, sicer pa smo v vsakem primeru Slovenci v vrhu Evropske unije, kar zadeva porabo denarja za osebna vozila in pogonska goriva, kar po njegovem mnenju jasno kaže na pomanjkanje alternativ. S slednjo izjavo se strinja tudi Ficko, ki je prepričan, da bi morali posodobiti železniško omrežje, da bo konkurenčno, a pri tem meni, da ne smemo zanemarjati cest.

V vsakem primeru Ficko upa, da bodo to in vse nadaljnje razvojne osi gradila slovenska podjetja, saj bomo tako »vsi imeli največje koristi«.