Zaskrbljenost za lastno življenje ter življenje bližnjih med prebivalci ne narašča, kljub temu, da število okužb z novim koronavirusom narašča in vlada uvaja nove omejitve, v raziskavi ugotavlja Mediana. Vedno višji pa je delež tistih, ki menijo, da se bo življenje za vedno spremenilo na slabše. Oktobra je tako menilo 63 odstotkov anketiranih.
Ob začetku epidemije je bila zaskrbljenost prebivalcev Slovenije za lastno življenje in življenje bližnjih izredno visoka, nato pa je upadala ter se stabilizirala pri približno 40 odstotkih. Oktobra je tako zaskrbljenih ali zelo zaskrbljenih 43 odstotkov anketirancev, kar je podobno kot v juliju, ko je tako odgovorilo 42,9 odstotka vprašanih. Skrb za življenjsko ogroženost trenutno ne narašča, ugotavlja inštitut Mediana.
Narašča pa delež tistih, ki menijo, da se bo običajno življenje kot posledica koronavirusa trajno spremenilo na slabše. Aprila je delež tistih, ki se strinjajo s to trditvijo, znašal 49 odstotkov, oktobra pa znaša 63 odstotkov. Od julija je narasel za več kot sedem odstotnih točk, kar predstavlja statistično značilno razliko, izhaja iz sporočila za javnost.
Od julija je delež tistih, ki menijo, da bo običajno življenje ostalo nespremenjeno, upadel s 25 na 21 odstotkov. Upadel pa je tudi delež tistih, ki o običajnem življenju v prihodnje še niso imeli izdelanega mnenja. Tako je julija odgovorilo 10 odstotkov anketiranih, oktobra pa šest odstotkov.
Ukrepi so potrebni in primerni
Bistveno se je v preteklih mesecih spremenil tudi pogled na razmerje med varnostjo, ki jo zagotavljajo ukrepi, in osebno svobodo posameznika. V primerjavi z majem so v oktobru zabeležili podoben delež le med tistimi, ki menijo, da so ukrepi prekomerni in pretirano posegajo v njihovo osebno svobodo. Maja je tako odgovorilo 29 odstotkov prebivalcev, oktobra pa 28 odstotkov.
Statistično značilno nižji je v oktobru delež tistih, ki menijo, da so ukrepi primerni, čeprav posegajo v njihovo osebno svobodo. Maja je tako menilo 42 odstotkov vprašanih, oktobra pa je ta odgovor izbralo 31 odstotkov anketirancev. Statistično značilno višji pa je delež tistih, ki menijo, da so ukrepi primerni in ne posegajo v njihovo osebno svobodo. Oktobra je tako odgovorilo 29 odstotkov anketirancev, maja pa 22,6 odstotka. Višji je tudi delež tistih, ki menijo, da so ukrepi celo premalo ostri in svojo osebno svobodo v trenutni situaciji postavljajo na drugo mesto. Maja je tako menilo skoraj šest odstotkov prebivalcev, oktobra pa nekaj več kot 11 odstotkov.
Raziskavo je na vzorcu 505 prebivalcev Slovenije izvedel Inštitut za raziskovanje trga in medijev Mediana.
