Kot glavne razloge zanje je navedel premalo znanja in izkušenj rejcev – ki živali hranijo s krmo nizke kakovosti, saj so mnogi še vedno prepričani, da mlada živina predstavlja »kanto za slabo krmo« – nepravilno rabo mlečnih nadomestkov, premalo namenjenega časa in vložka v vzrejo telet ter nezagotavljanje ustreznih bivalnih pogojev.
Trend naraščanja števila poginulih telet v zadnjih letih samo še narašča in je zdaj že blizu 12 odstotkov, moral pa bi se gibati med dvema in desetimi odstotki.
»V Sloveniji imamo v zadnjih letih okrog 160.000 krav. Idealna doba med telitvama je, strokovno gledano, leto dni, pri nas pa med eno in drugo telitvijo poteče več kot 420 dni, kar pomeni, da imamo zaradi te predolge dobe letno kar 20.000 manj rojenih telet. Tej izgubi je treba dodati še okrog 18.000 telet, ki poginejo do starosti šestih mesecev, kar skupaj znaša že skoraj 40.000 telet manj, kot bi jih lahko vzredili,« je svoje ugotovitve utemeljeval Stane Glač. »Kot kažejo raziskave, telički najpogosteje poginjajo zaradi napačne oziroma pomanjkljive vzrejne tehnologije. Tako je podatek o smrtnosti telet, še posebno do starosti pol leta, celo eden najpomembnejših kazalnikov zdravstvenega statusa kmetij in blaginje živali.«
Lahko bi prepolovili uvoz
Smrtnost telet do šestih mesecev starosti naj bi se po ocenah razvitih govedorejskih držav gibala med dvema in desetimi odstotki. V Sloveniji je bil ta delež že v prvi raziskavi za obdobje 2005–2012 nekaj nad zgornjo mejo.
»V Sloveniji je že dalj časa mogoče zaznati, da se število krav počasi, a vztrajno zmanjšuje in število poginulih telet povečuje, posledično pa primanjkuje vse več telet na trgu, zato jih je treba iz leta v leto več uvoziti. Letno tako uvozimo od 25.000 do 30.000 govedi, predvsem telet. Glede na predstavljene podatke bi lahko ta uvoz več kot prepolovili, če bi pri rejah krav zmanjšali dobo med telitvama na ekonomsko še sprejemljivo mejo 390 dni in smrtnost telet do starosti šestega meseca pod sedem odstotkov, kar se z ustrezno oskrbo in tehnologijo reje da zlahka doseči. Ob obstoječem številu krav bi tako lahko vzredili dodatnih 18.000 telet iz slovenskih rej.«
Ključna oskrba v prvih mesecih
Da je pravilna oskrba telička od kotitve naprej odločilna za njegovo nadaljnje življenje in ekonomsko korist, je opozoril Glač. »Že temperatura okolja in suho ležišče sta pomembna za začetek, nato pa vsi ustrezni ukrepi ob kotitvi. Teličku je treba pomagati, da čim prej zadiha, očistimo mu dihalne poti, ga zmasiramo, razkužimo popek in damo v čist boks ustreznih dimenzij. Ta mora biti takšen, da živali omogoča nemoteno vstajanje in leganje, dobro odtekanje urina, enostavno oskrbo in nadzor rejca ter obenem preprečuje poškodbe. Natančno je treba slediti urniku krmljenja z vsemi dodatki, sicer teleta ne razvijejo pravilno prebavil in tega pozneje ne morejo več nadoknaditi. Kot odrasle živali namreč ne bodo mogle zaužiti zadostnih količin krme, zato bodo dosegale slabšo mlečnost in priraste.«
