EBRD je tako krepko poslabšala majsko napoved za Slovenijo, in sicer je za letošnje leto EBRD za dve odstotni točki bolj pesimistična kot maja, za 2021 pa Sloveniji napoveduje za 1,5 odstotne točke slabši rezultat. BDP na prebivalca iz leta 2019 naj bi Slovenija znova dosegla šele v tretjem četrtletju 2023.
EBRD je v pregledu stanja v Sloveniji spomnila, da se je slovensko gospodarstvo ohlajalo že leta 2019. Letos pa je pristalo v hudi recesiji, zlasti zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa in motenj v globalnih dobavnih verigah.
V prvem četrtletju je bil tako padec BDP na letni ravni 2,5-odstoten, kar je bil, kot je spomnila EBRD, eden najbolj strmih padcev v regiji. V drugem četrtletju, ko je koronska kriza že udarila v polnosti, pa je krčenje na letni ravni doseglo skoraj 13 odstotkov.
Vpliv izvoza in turizma
Pri tem je banka izpostavila, da je bilo slovensko gospodarstvo nesorazmerno prizadeto zlasti zaradi padca mednarodne trgovine, saj je močno integrirano v globalne verige vrednosti. Izvoz običajno ustvari 70 odstotkov BDP, v prvem letošnjem polletju pa je upadel za 12 odstotkov. Druga pomembna panoga je turizem, ki običajno ustvari okoli sedem odstotkov BDP. Turistični prihodi so se, kot je navedla EBRD, v prvi polovici leta zmanjšali za okoli 80 odstotkov.
Tako se je v prvem polletju slovensko gospodarstvo skrčilo za 8,3 odstotka, ugotavlja EBRD. Na drugi strani pa je brezposelnost porasla le malenkostno, na 4,7 odstotka, kar je zlasti posledica vladnih ukrepov za ohranjanje delovnih mest. Javnofinančni primanjkljaj naj bi dosegel 9,3 odstotka BDP, potem ko je država v podporo gospodarstvu sprejela paket ukrepov, vreden okoli 13 odstotkov BDP.
Zaradi okrevanja v drugi polovici leta naj bi bilo krčenje BDP v celem letošnjem letu 7,5-odstotno, v letu 2021 pa naj bi sledila 3,5-odstotna rast. Pri tem pa EBRD opozarja na številna negativna tveganja, povezana s to oceno. "Kot majhno, odprto gospodarstvo, je Slovenija močno izpostavljena gospodarskemu dogajanju v njenih ključnih trgovinskih partnericah, zlasti velikih gospodarstvih območja z evrom," je navedla banka.
Slabše napovedi tudi za druge države
EBRD je posodobila tudi svojo napoved za regijo. BDP v državah regije, ki jo pokriva, se bo tako letos skrčil za 3,9 odstotka, leta 2021 pa naj bi sledila 3,6-odstotna gospodarska rast. V majski napovedi je banka pričakovala 3,5-odstotno krčenje letos in 4,8-odstotno okrevanje v prihodnjem letu. BDP na prebivalca naj bi se na raven iz leta 2019 v regiji povrnil v tretjem četrtletju 2022.
"BDP v regijah EBRD se je v drugem četrtletju 2020 močno skrčil, za okoli 8,2 odstotka v medletni primerjavi. V številnih gospodarstvih je bilo krčenje večje od padcev, ki smo jim bili priča v globalni finančni krizi," je napoved komentirala glavna ekonomistka EBRD Beata Javorcik. "Hitrost okrevanja bo predvidoma podobna kot v letih po omenjeni krizi, pri čemer lahko pred-pandemične ravni BDP znova pričakujemo proti koncu leta 2021."
