Novice Svet24

Predvsem divji prašiči so na našem koncu v zadnjih dveh letih naredili največ škode, poudarja predsednik Govedorejskega društva Trebnje Andrej Lenarčič. »Pridejo in razrijejo njivo. Izberejo najboljšo vrsto koruze, ni jim vsaka po godu, najraje imajo poltrdinko, ker vsebuje največ beljakovin. Poleg tega je trša in tudi prej je zrela. Največ škode naredijo svinje z mladiči, ker samica lomi koruzo in jo meče pod sebe. Za njimi ostane smrad. Ni dobro, da takšna koruza pride v silažo, ker živali zaradi vonja tega ne bodo jedle,« pojasnjuje Lenarčič in v isti sapi dodaja, da za divjimi prašiči, kjer se valjajo, ostaja tudi ogromno parazitov, ki lahko s silažo pridejo v prebavni trakt živali in jim povzročajo težave.

Po njegovih besedah je divjih prašičev v zadnjih petih letih čedalje več. Ponekod so uničili tudi pol njive, največkrat pa je na udaru koruza. Da bi to preprečili, kmetje ograjujejo svoje kmetijske površine. »Električna ograja je učinkovita le, če mladi pujski ne uidejo noter. Če se to zgodi, gre mama za njimi. Skupina ima običajno tudi vodjo, ki preveri, ali je okoli napeljana elektrika. Žival je pametna kot mi,« pravi Lenarčič. Če so njive blizu kmetije, je do njih lažje pripeljati elektriko, kot če so daleč. »Strošek namestitve ograje ni majhen, nekateri pastirji stanejo tudi več sto evrov, poleg tega moraš vsak dan preveriti, ali je krog sklenjen, drugače nima smisla. Za pospravljanje ograje je tudi potrebnih več ljudi, kajti če jo odstraniš nekaj dni pred siliranjem, se lahko ravno takrat divjad in zverjad spusti noter in naredi škodo. Smo pa pri odstranjevanju električne ograje dogovorjeni z lovskimi družinami za pomoč,« pove predsednik trebanjskih govedorejcev, ki je tudi sam kmet. Na njihovi kmetiji skrbijo za 130 glav živine, od tega je 60 krav molznic, preostalo so mlada teleta.

Dolenjski list

Če se zadeve ne bodo spremenile, nekateri manjši kmetje razmišljajo, da se bodo raje posvetili službi, pravi Lenarčič. Manj bo obdelanih kmetijskih površin, kar pomeni, da bodo še bolj na udaru preostale njive. Po njegovem mnenju je rešitev še večji odstrel. »Če je živali preveč, je enostavno treba nekaj ukreniti,« meni.

SKORAJ ŠE ENKRAT PRESEGLI NAČRT

Na okrogli mizi je bil omenjen tudi problem volka, ki bi si lahko ustvaril krdelo na območju Mirnske doline. Prav tako so ponekod zelo razširjeni bobri, ki s svojo dejavnostjo uničujejo drevje pa tudi koruzna polja ter zapirajo struge vodotokov in povzročajo poplave.

Lani je bil predviden odstrel 25 divjih prašičev, ustrelili pa so jih 48, kar pomeni, da so skoraj za še enkrat presegli načrt, pove starešina tamkajšnje Lovske družine Tržišče Janez Kukec. »Kljub temu se pojavljajo določeni tropi divjih prašičev na območju, ki ga pokrivamo. Imajo namreč dobre pogoje, veliko je mešanega gozda s hrano, blizu so kmetijske površine, poleg tega so v zadnjih letih zime, ki običajno naredijo naravno selekcijo, dokaj mile.« Kako je letos s populacijo divjih prašičev, bodo ugotovili jeseni, ko intenzivno izvajajo love. Uspeh odstrela je odvisen od vremenskih pogojev, pa tudi od lovske sreče, še dodaja. »Lovci so nedavno več dni hodili na prežo, a brez uspeha. Najlažje je, če zapade sneg. Takrat jih lažje izsledimo, drugače velikokrat hodimo na pamet,« pojasnjuje Kukec in zatrjuje, da se bo njihova lovska družina še naprej trudila ohranjati število divjih prašičev v loviščih na primerni ravni.

ŠKODO JE TEŽKO DOLOČITI

Tudi v občini Dolenjske Toplice kmetje opozarjajo, da je divjadi in zverjadi preveč. Viktor Šenica, ki od Podhoste do Podturna obdeluje 15 hektarjev kmetijskih površin, pravi, da mu škodo povzroča predvsem jelenjad. »Ta že zgodaj spomladi mlado koruzo, ki ravno vznikne, poščipa. Da ni lačna, se loti kar velike površine. Sadika nato zastane v rasti. Težave imamo tudi z divjimi prašiči, povrnjeno škodo pa sem dobil tudi zaradi lomastenja medveda,« našteje Šenica. Poudarja, da je včasih škodo težko določiti. Tak primer je recimo bulava snet na koruzi, ki lahko nastane na storžih, objedenih od jelenjadi. Če je sneti preveč, je lahko krma iz te koruze toksična in nevarna ne le za živali, temveč tudi za potrošnika. »To je isto, kot če je koruza polomljena,« poudarja Šenica.

DOSLEDNO PRIJAVLJANJE ŠKODE

Na ministrstvu poudarjajo, da je treba zadeve individualno reševati s sodelovanjem lovcev in oškodovanca. Če se na istih površinah škoda večkrat pojavi, je treba take površine ograditi z električnim pastirjem in povečati prisotnost in aktivnost lovcev.

Pred dnevi je v Mokronogu na pobudo predsednika Govedorejskega društva Trebnje potekala okrogla miza z naslovom Preprečevanje škode po divjih prašičih na kmetijskih zemljiščih, ki jo je vodil Andrej Kastelic z novomeškega kmetijsko-gozdarskega zavoda. »Za kakovostno ugotavljanje stanja in škod po divjadi ter zvereh je treba dosledno poročati o škodi v aplikacijo Lisjak. Poročila vnašajo lovska društva. S prijavljanjem škode, četudi odškodnina ni zahtevana ali izplačana, je vdor divjadi na kmetijsko zemljišče zabeležen v aplikacijo Lisjak in upoštevan pri ugotavljanju staleža in načrtovanju nujnega odstrela divjih prašičev oziroma preostale divjadi. Na podlagi ugotovljene škode, četudi ni izplačana, je načrtovanje minimalnega odstrela na območju posamezne lovske družine učinkovitejše. Kmetje namreč pogosto zaradi dobrih medsosedskih odnosov ne prijavljajo škode lovski družini,« pravi Kastelic. Eden od poudarkov okrogle mize je bil poziv, naj kmetje dosledno prijavijo vsako škodo, četudi ni podana zahteva po odškodnini, da bo upravljanje z divjadjo učinkovitejše.

KRAVE NE JEDO EVROV

»Kmetje do zdaj majhnih škod nismo javljali, ampak smo jih sami sanirali. Nekateri smo tudi sami lovci in vemo, da škode krijejo lovske družine. Smo solidarni eden z drugim, a s tem zavajamo sami sebe,« priznava Andrej Lenarčič. Po njegovem mnenju bi morala večjo škodo zaradi divjadi ali zverjadi kriti država. Izpostavil je še, da si kmetje želijo pridelke, in ne odškodnine. »Krave, ki jih imamo v hlevih, ne jedo evrov, ampak potrebujejo hrano,« je še pripomnil predsednik trebanjskih govedorejcev.

Dolenjski list

CENA ODKUPA MOČNO PADLA

»Cena odkupa divjadi je močno padla, s tem so se znižali tudi prihodki lovskih družin. Lani smo za 48 prašičev prejeli okoli 2300 evrov. Prihodke uporabljamo še za druge zadeve, ki zajemajo nemoteno delovanje lovske družine,« opozori Kukec. Poudarja, da lovska družina po zakonu plačuje še druge obveznosti, kar precej oklesti njihove prihodke. »Da pokrijemo stroške, ki nastajajo pri delovanju lovske družine in izpolnjevanje zakonskih obveznosti, plačujemo letno članarino v višini 150 evrov po članu,« še dodaja.

DOLENJSKA REGIJA NI PROBLEMATIČNA

Na kmetijskem ministrstvu pravijo, da redno spremljajo dogajanja glede škod od divjadi v Sloveniji. »Trenutno je dolenjska regija med najmanj problematičnimi glede škod zaradi divjih prašičev,« zatrjujejo. Leta 2009 je država podelila koncesije za upravljanje z divjadjo lovskim družinam. S tem je podelila pravico upravljanja z divjadjo, kar vključuje tudi obveznost izplačevanja odškodnin za škode od divjadi na lovnih površinah.