Kot piše v obrazložitvi, Babačić z živostjo, angažiranostjo, z mehkobo velikega srca vnaša v slovensko esejistično krajino pisavo montaignovske vrste. Tej je sledil tudi Rožanc. Avtorja ne druži le iskrenost, solidarnost, njun proletarski Vodmat, temveč tudi njuna ljubezen do športa. O športu pišeta tako, "da občutimo igro, tovarištvo, eleganco nogometnega gola (Rožanc) in meta na koš (Babačić)".
Med finalisti za nagrado, ki jo podeljuje Društvo Marjana Rožanca, so letos bili še Kozma Ahačič z zbirko esejev Kozmologija, Mojca Pišek z esejistično zbirko Knjiga, ki smo jo vendar vsi prebrali, Tadej Meserko s knjigo Najprej kultura, potem zdravje in Uroš Zupan s knjigo Arheologija sedanjosti: eseji o knjigah, književnosti in še čem.
Žirijo so sestavljali Ifigenija Simonović (predsednica), Vlado Motnikar, Manca Košir, Jonatan Vinkler in Nada Šumi.
