Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je tik pred začetkom pouka podal priporočila za novo šolsko leto, ki zajemajo tudi nošenje zaščitnih mask. Na Osnovni šoli (OŠ) Ljudski vrt Ptuj so tako vsakemu učencu zagotovili eno pralno masko ter poskušali učence in starše z argumenti prepričati, naj masko tudi uporabijo. »Če kljub vsem argumentom na šolo prejmemo sporočilo starša, da bo otrok masko nosil samo preko njegovega trupla, ali izjavo, da otroke s tem, ko morajo nositi masko, mučimo, kaj naj storimo? Ne jaz ne učitelji nismo policisti ali redarji, da bi tekali za otroki in jih pozivali, naj si nadenejo maske. Ob tem smo prejeli tudi odgovor NIJZ, da tisti otroci, ki na zahtevo staršev ne smejo nositi mask, teh pač ne uporabljajo,« je dejala ravnateljica Tatjana Vaupotič Zemljič.
Učenci imajo masko na obrazu največ 20 minut
Ob tem seveda velja priporočilo, da naj bi se maske menjavale na dve uri. Kako to priporočilo izvajajo v šoli, kdo ga nadzoruje? »Na dve uri bi si morali maske menjavati, če bi jih imeli neprestano na obrazu. Pri nas pa imajo učenci masko na obrazu maksimalno 20 minut na dan! Otroci zaradi tega ne delajo drame in, ne, niso depresivni, celo zanimivo jim je, kaj vse imajo nekateri narisano na maskah. Dejstvo pa je, da so prvi vzor otrokom ravno starši. Če se starš zgraža nad nošenjem maske in meni, da gre za neumnost, je tudi otrok ne bo nosil. Vendar v tem primeru ne morem jaz prevzeti odgovornosti, če bo zaradi neupoštevanja priporočil in protokolov prišlo do širjenja okužbe. Ob tem se maska nosi tudi zato, da zaščitimo druge. Na šoli imamo ranljive skupine otrok in zaposlenih, ki so zaradi covida bolj ogroženi, tudi stari starši učencev …« opozarja ravnateljica.
Slovenski strokovnjaki ne poznajo razmer v šolah ...
Ob maskah pa v šoli veljajo še številni drugi ukrepi oziroma priporočila, ki jih šole upoštevajo v obsegu svojih zmožnosti. »Od ministrstva smo konec avgusta prejeli sto strani splošnih navodil in priporočil. Sprašujem se, kako je mogoče, da nekdo od strokovnjakov priporoča, naj ima vsak oddelek svoje stranišče. Ali še niso bili v nobeni slovenski šoli?« se sprašuje Vaupotič Zemljičeva. Na opazko, da so pri oblikovanju priporočil sodelovali tudi ravnatelji, ki so navedeni v tem »svetem pismu«, ki je bilo posredovano šolam, pa je odgovorila: »To je bila le predstava za javnost. Za te stvari ravnateljev niso vključevali.«
Tako med drugim na Ljudskem vrtu ne morejo zagotavljati meter in pol razdalje med učenci v učilnicah. »Imamo polne oddelke, po 28 otrok. Ob tem imamo zgolj eno učilnico več, kot je oddelkov. Kar pomeni, da moramo, če želi kdo v učilnico za tehniko, ta oddelek izseliti in pred prihodom drugega vse razkužiti. Ali smo dobili dodaten kader za večji obseg dela? Seveda ne.«
Pravi izziv je tudi izvajanje športne vzgoje, ki zahteva razkuževanje rekvizitov, pa garderob. »Potem so tu še zunanji uporabniki, ki jim rabe ne moremo prepovedati. Veljajo pa posebna pravila. Garderob nimajo na voljo, uporabljajo lahko le eno stranišče, ob tem pa morajo voditi seznam prisotnosti s kontakti ter meriti temperaturo.«
Že novembra šolanje na daljavo za zadnjo triado?
Natančne sezname prisotnosti vodijo tudi učitelji v jutranjem varstvu, podaljšanem bivanju in pri izbirnih predmetih, kjer pridejo v stik učenci z različnih oddelkov. »Resnično se trudimo, da imamo vse pregledno in skrbno vodeno, čeprav se na drugi strani šolarji družijo pri različnih zunajšolskih dejavnostih, v okviru športnih klubov, verouka in podobno, kjer na kup pridejo učenci iz več razredov, z različnih šol, ne pa le z dveh oddelkov kot pri nas.«
Ali je torej pod takšnimi pogoji sploh smiselna izvedba pouka v šolah? Vaupotič Zemljičeva meni, da je. »Z učitelji smo se že poleti začeli pripravljati na šolanje na daljavo, te aktivnosti nadaljujemo. Moramo biti pripravljeni, ko se bo to zgodilo, in ne – če se bo zgodilo. Bojim se, glede na epidemiološko sliko, da bodo januarja vsi doma, od novembra pa učenci od 6. do 9. razreda.«
»Namesto da kupujemo stvari za šolo, nabavljamo razkužila in maske«
V OŠ Olge Meglič so že junija sklenili, da za učence od 6. do 9. razreda naročijo po dve pralni maski. »Nabavili smo 600 mask v skupnem znesku 1.156,56 evra,« je povedala ravnateljica Helena Ocvirk. Ta strošek pa naj bi krila država iz evropskega solidarnostnega sklada zaradi pandemije covid-19.
Za vse učence so po eno pralno masko nabavili na OŠ Ljudski vrt, kjer so zanje – za učence in zaposlene – odšteli okrog 800 evrov, 300 mask pa so prejeli sponzorsko. »Naša šola dnevno potrebuje okoli tisoč mask, to je približno 20 tisoč mask za enkratno uporabo na mesec. Kam naj jih damo? Gre namreč za nevaren odpadek,« je izpostavila ravnateljica Vaupotič Zemljičeva. Nadalje meni, da bi moralo pralne maske zagotoviti ministrstvo, ki pa tega ni storilo. »Konec avgusta so nas obvestili, da moramo maske za en mesec priskrbeti sami, nato pa smo dan pred začetkom pouka prejeli 2400 mask za enkratno uporabo. Zagotovo so te maske stale več, kot bi stale pralne maske za naše učence,« je prepričana. Izpostavila je tudi stroške razkužil, ki so prav tako že močno zarezali v obseg materialnih sredstev. »Namesto da bi kupovali stvari za šolo, bomo kupovali razkužila in maske.«
Na OŠ Mladika pralnih mask vnaprej niso nabavljali tudi zaradi nejasnih in spreminjajočih se navodil. »V skladu z navodili imamo mask za enkratno uporabo za približno en mesec, so pa na občini obljubili, da bodo maske priskrbeli vsem ptujskim osnovnošolcem,« je dejal ravnatelj Bogomir Širovnik. Dodal je, da dopuščajo, tako kot druge šole, tudi rabo rutic in šalov za prekritje nosnega in ustnega predela.
