Letošnji je res debel, marsikje je tudi bogato obrodil. A strokovnjaki zdaj napovedujejo, da se še posebno velikim pridelovalcem ne bo več dolgo smejalo. Ker je Evropska unija prepovedala uporabo klorprofama, ki preprečuje kalitev, naj bi imeli jeseni velike težave s skladiščenjem. Kako močno bi nas moralo skrbeti, smo vprašali Mišo Pušenjak, kmetijsko svetovalko in specialistko za zelenjadarstvo.
Analitiki so že pred nekaj časa napovedali, da se bo zaradi prepovedi uporabe klorprofama (zaviralca kaljivosti) evropski sektor krompirja srečal z resnim izzivom v obdobju skladiščenja 2020–2021. Kalitev naj bi bila še poseben izziv pri dostavljanju v bolj oddaljene države, skrbi pa jih tudi, ker za ta herbicid naj ne bi imeli alternative. A čeprav iz drugih držav (Nizozemske, Belgije, Francije) prihajajo črnoglede napovedi, vključno s podražitvijo cen krompirja, se slovenski pridelovalci, kot kaže, s tem ne ukvarjajo kaj dosti. »Malo sem poklicala naše pridelovalce in tako veliki kakor mali so mi rekli, da to sredstvo (Reglona, Dikvat) le redko uporabljajo, tako da zaradi njegove prepovedi ne bo prevelikega udarca,« miri Miša Pušenjak in iskreno upa, da klorprofama tisti, ki krompir pridelujejo za domačo rabo, tako ali tako niso več uporabljali, saj da je res nevaren za zdravje. »Nanašamo ga neposredno na gomolje, ki jih potem jemo,« opozarja.
Kaj narediti doma
Če ste krompir pridelali na zdravi, rodovitni, živi in ne pregnojeni zemlji, ste že poskrbeli za prvi pogoj, da bo krompir obstojnejši. »Treba je poskrbeti, da je rastlinam na razpolago dovolj kalija, gnojimo pa izključno s kalijevim sulfatom, ne kalijevo soljo oziroma kloridom. Da gnojimo pravilno, pa je treba imeti analizo tal,« poudarja sogovornica. Ključno je izbrati sorto, ki se dolgo skladišči. »To je namreč genetska, dedna lastnost. Kljub vsemu temu pa je bilo letos polno temperaturnih in vodnih sprememb, zato se krompir ne bo dolgo skladiščil,« napoveduje. Da bo vendarle čim dlje počakal, poskrbimo s primernim skladiščenjem. »Krompir hranimo v hladnem prostoru z visoko zračno vlago, pred skladiščenjem ga dobro osušimo v temnem in prepišnem prostoru. V istem prostoru, kot je krompir, ne hranimo sadja ali rezanega oziroma kakršnegakoli cvetja, saj etilen iz njega povzroči prekinitev dormance (časa, ko gomolji ne morejo kaliti). V skladišču poleg tega ne sme nihati temperatura, niti za eno stopinjo Celzija, tudi to je pomembno.«
Redno spremljajte krompir
Ker letos krompir pogosteje gnije, je apno, ki ga uporabljajo ponekod, prava rešitev za preprečevanje? »Apno zagotovo ne bo preprečilo kaljenja, je pa razkužilo, ki nekoliko omili gnitje v skladišču. A dober tek vsem, ki potem ta krompir jedo,« odgovarja. Apno namreč spremeni okus krompirja, česar si nihče ne želi. Zato bo bolje, če svoj krompir redno spremljate, da pravočasno odkrijete gnile in jih odstranite, še preden bi se gniloba razširila na preostali pridelek.
Klorprofam je razprodan!
Marjana Petrič, odgovorna oseba za fitofarmacevtska sredstva pri Kmetijski zadrugi Cerklje: »Tisti slovenski kmetje, ki so do zdaj uporabljali klorprofam, najverjetneje to jesen še ne bodo imeli težav s prehitrim kaljenjem krompirja. Zavedajoč se, da klorprofama ne bo več mogoče dobiti, so se z njim namreč dobro založili. V naši zadrugi je bil ta izdelek razprodan. Glavnina naših kmetov ga tudi uporablja, saj je letos to še dovoljeno, kako se bodo znašli prihodnje leto, pa je drugo vprašanje. Kaj bo naprej, se sprašujemo tudi mi. Dokler imajo kmetje klorprofam na zalogi doma, bo še šlo, mislimo pa, da bo nastala precejšnja težava, ko jim ga bo enkrat zmanjkalo.«
V Egiptu in Maroku še vedno dovoljen
Robert Golc, univ. dipl. inž., kmetijski svetovalec pri KGZ Kranj: »Načeloma se pripravek s klorprofamom uporablja predvsem pri poznih sortah krompirja, ki se skladiščijo – torej za krompir, ki se uporablja spomladi. Je pa pri nas tudi veliko pridelovalcev, ki ga ne uporabljajo. Sam doma na dveh hektarjih pridelujem sedem sort krompirja, od zgodnjih do poznih, in to z natanko tem namenom, da nam klorprofama ni treba uporabljati. Se pravi, da trenutno jemo zgodnje sorte, potem srednje, po novem letu pa še tri sorte poznih. Pozne sorte imajo daljše obdobje mirovanja in že same po sebi začnejo kaliti pozneje kot zgodnje ali srednje. Sorte z dolgo dormanco so primerne za daljše skladiščenje. Če ima pridelovalec ustrezno skladišče, lahko brez težav skladišči primerne sorte krompirja tam nekje do aprila ali maja. Je pa težava, ker potrošniki v trgovskih centrih nočejo kupovati gomoljev, ki so spomladi oveneli oziroma niso čisto čvrsti in napeti. Če bi bil trgovec od pridelovalca pripravljen kupiti krompir, ki je spomladi naravno tak, tudi s kakšnim izrastkom, prepoved klorprofama in podobnih sredstev ne bi nikogar skrbela. Ravno to, da krompir kali, je navsezadnje dokaz, da ga pred skladiščenjem nismo tretirali z nobenim pripravkom za preprečevanje kaljenja. Je pa prepoved tega in sorodnih sredstev za tretiranje krompirja vsekakor velik problem, saj zaradi tako strogih pravil Evropska unija postaja vedno manj samooskrbna. Nikjer na svetu nimajo tako stroge regulacije FFS-jev kot pri nas. Sprašujem se, ali s tem sploh kaj dosežemo, ko pa potem trgovci namesto našega krompirja prodajajo krompir iz Egipta in Maroka. Tam lahko ta sredstva, in še katero zraven, uporabljajo brez omejitev. Potrošniki pa ga kupujejo, ker je videti lepši. Za zdravje ljudi torej s temi omejitvami ne naredimo kaj dosti, ogrozimo pa naše pridelovalce, njihov obstoj in torej samooskrbnost države s hrano. V tujini kot alternativo klorprofamu uporabljajo pripravek fazor, ki se uporablja v rastni dobi. Kolikor mi je znano, ta pripravek v Sloveniji še ni redno registriran, za zdaj samo izredno. Alternativa tovrstnim pripravkom so edinole ustrezna skladišča. V ta bomo morali pri nas v prihodnje več investirati. Ravno tako se je treba zavedati, da ima kmet lahko še tako dobro skladišče, a če se njegov krompir v trgovinah nato ne skladišči pravilno, se lahko jedilna kakovost zelo poslabša že v par dneh. Zato morajo tudi trgovci poskrbeti za primerna skladišča. Druge rešitve trenutno preprosto nimamo. Kar vzbuja skrb, tudi če smo zagovorniki ekološkega kmetovanja. Zakaj so se Irci pred 150 leti selili v Ameriko? Zaradi krompirjeve plesni, ki je povzročila lakoto. Vedno več prepovedi na področju kmetijstva v EU resno ogroža kmetijsko pridelavo. V Veliki Britaniji so letos, denimo, ugotovili, da zaradi prepovedi dikvata ne bodo mogli pospraviti lanu. Nemudoma so morali registrirati neko drugo snov, saj so ugotovili, da sicer lanu ne bo. Problem je, ko se prepovedujejo pripravki, alternative pa ni. Mi potrebujemo rešitve zdaj, ne čez pet let. Do takrat lahko globoko zabredemo.«
Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja Jana.
