Sicer pa ima v Sloveniji pravico zadrževanja živali v ujetništvu z namenom prikazovanja nekaj več kot deset podjetij in fizičnih oseb. Največji in najbolj znan živalski park pri nas je zagotovo Živalski vrt Ljubljana, priljubljena pa sta tudi Mini ZOO v Slovenskih Konjicah ter Živalski vrt Sikaluzoo.
Kdo lahko pridobi dovoljenje za zadrževanje živali v ujetništvu, predpisuje zakonodaja, ki dovoljenje pogojuje s sodelovanjem pri raziskavah, ki so v korist ohranjanja najmanj ene vrste, s spodbujanjem izobraževanja in ozaveščanja javnosti o ohranjanju biotske raznovrstnosti in podobno. Nadalje morajo biti izpolnjeni bivalni pogoji, pripravljeni ustrezni programi prehrane in veterinarske oskrbe …
Nad izpolnjevanjem pogojev in zakonodajnih predpisov bdijo veterinarski in okoljski inšpektorji. Slednji so v minulem letu skoraj vsak mesec obravnavali en primer kršitev ravnanja z zavarovanimi živalskimi vrstami, ki so se nanašale na odredbo o bivalnih razmerah in oskrbo živali v ujetništvu, a ne le pri imetnikih živalskih parkov, temveč tudi pri fizičnih osebah. Za komentar bivalnih razmer in zdravstvenega stanja v živalskih parkih smo zaprosili Zlatka Goloba, specialista za zdravljenje malih, divjih in eksotičnih živali. Odgovoril je, da mora biti osrednja motivacija lastnikov in vodij v vseh živalskih parkih usmerjena v načrtovani izbor primerne živalske vrste v ustreznem sestoju (par, reproduktivna družina) in njihovo dobro počutje, zagotavljanje minimalnih nastanitvenih pogojev živali, ustrezno prehrano in zdravstveno varstvo. »Osnovni namen vsake take ustanove pa je izobraževanje ljudi in posredno varovanje narave in planeta Zemlje, da bo osrečevala tudi naslednje generacije.«
V Konjicah letos obisk podvojili
Kot omenjeno, ima v Sloveniji pravico zadrževanja živali v ujetništvu z namenom prikazovanja živali javnosti več kot deset pravnih in fizičnih oseb. V osrednjem živalskem vrtu v državi v Ljubljani (ustanovitelj mestna občina) biva več kot 130 različnih vrst in pasem oziroma več kot 500 živali. ZOO Ljubljana se razteza na skoraj 20 hektarjih, na leto pa imajo skoraj 300.000 obiskovalcev.
Več kot 30 različnih živalskih vrst oziroma 160 živali ima dom v konjiškem Mini ZOO, kjer domujejo kubanski krokodil, opice, kenguruji, najrazličnejše ptice, pa piton, nosati medvedki, tudi zajčki. V Slovenske Konjice jim je pred nekaj leti uspelo pripeljati tudi dva leva, Arturja in Cezarja, ki pa ju je pred dobrim mesecem neznani storilec zastrupil, domnevno s strupom za zatiranje polžev. Veterinarju z Mute je uspelo, da je pozdravil Arturja, te sreče pa ni imel brat Cezar. Osamljenemu levu bodo v Mini ZOO poiskali družbo in že pripravljajo vse potrebno za pridobitev dveh levinj. Sicer pa je živalski vrt v Slovenskih Konjicah lani obiskalo okoli 50.000 ljudi, letos načrtujejo, da bodo to število skoraj podvojili.
Manjši obisk pa letos beležijo na ranču Aladin, ki ima prostor v Mirni na Dolenjskem. Pred devetimi leti so na praznem travniku začeli graditi zgodbo, ki zdaj povezuje sto živali. Na Dolenjskem bivajo surikate, kamela, lame, nosati medvedki, gorske antilope, kenguruji, rakuni, tudi polarni volk … Lani je ranč obiskalo okrog 30.000 radovednežev, letos nekoliko manj, sicer pa njihova sezona traja do sredine novembra. »Trudimo pa se, da v svoj ZOO vsako leto pripeljemo kakšno novo žival, dodamo nova igrala ali tematske igre.«
V Radencih je svoj prostor našel Sikaluzoo, kjer domuje več kot 400 živali oziroma nekaj manj kot 60 živalskih vrst, ostalih informacij pa iz tega družinskega živalskega vrta niso želeli deliti, saj da se ne želijo primerjati z neprimerljivimi. Sicer je podobno kot v ostalih (glede na podatke s spleta) tudi pri njih mogoče pozdraviti opice, celo dvogrbo kamelo, afriškega ježevca, želve, kavkaške ovčarje in številne pernate živali.
60 odstotkov eksotičnih živali pogine zaradi neznanja
V EU in Sloveniji je v zadnjem desetletju ali pa še dlje opazno izrazito povečanje števila eksotičnih živali, namenjenih gojiteljem, zbirateljem ali za hišne ljubljence. Veča se tudi število njihovih rejcev. Žal pa kar 60 odstotkov eksotičnih živali pogine zaradi nepoznavanja biologije, neprimernih nastanitvenih pogojev in prehrane.
Zato na ljubljanski veterinarski fakulteti opozarjajo, da je izjemnega pomena, da zna vsak lastnik eksotičnih ljubljenčkov, bodisi malih sesalcev, ptičev, kuščarjev, rib in dvoživk bodisi pajkov, živali pravilno oskrbeti, nahraniti, negovati in poskrbeti za njihovo dobro počutje in zdravje.
S podatkom, koliko eksotičnih živali biva pri nas v ograjah in ogradah živalskih parkov ter zunaj njih, pa na Arsu, ki izdaja dovoljenja za zadrževanje živali v ujetništvu z namenom prikazovanja javnosti, ne razpolagajo.
Več kot 10 dovoljenj za živalske vrtove in akvarije
V Sloveniji imajo dovoljenje za zadrževanje z namenom prikazovanja javnosti Pomorski in tehniški izobraževalni center Portorož – Akvarij Piran, Živalski vrt Ljubljana, Snaga, d. o. o. – Akvarij Maribor, Mini živalski vrt, d. o. o., Turistično društvo Loška dolina, Živalski vrt Sikaluzoo Todor Mitev, s. p., Postojnska jama, d. d., Golob, d.o. o., ZOO Wild Animal Park International, GP Falcons Zoo Park, ZOO park Rožman, Posredništvo Damjan Zupan, s. p., in tri fizične osebe.
