Obsežen seznam kadrovskih zamenjav tretje vlade Janeza Janše je bogatejši za še enega težkokategornika. Vlada je na zadnji poletni dan na dopisni seji razrešila generalnega direktorja finančne uprave (Furs) Petra Jenka, ki je svoj petletni mandat začel konec novembra lani.
Jenko je bil pred prevzemom Fursa namestnik dotedanje generalne direktorice, delovanje Fursa odlično pozna, saj v finančni oziroma prej davčni upravi deluje že vso svojo profesionalno kariero. Kljub bogatemu življenjepisu, opravljal je različne funkcije, predvsem nadzorne in vodstvene, ga je vlada po devetih mesecih dela razrešila.
Naslednji na vrsti Petrol?
Stolček naj bi se pošteno majal tudi predsednici uprave Petrola Nadi Drobne Popovič, ki je na čelu družbe šele slabo leto. Po odstopu prejšnjega predsednika Tomaža Berločnika je oktobra lani začasno prevzela upravo, januarja letos pa ji je nadzorni svet podelil poln petletni mandat.
V zakulisju so vse glasnejše govorice o novi zamenjavi na vrhu največje domače naftne družbe, saj je Drobne Popovičeva padla v nemilost Slovenske demokratske stranke (SDS) in Darija Južne, ki je eden izmed največjih lastnikov Petrola, poroča portal Necenzurirano.
Mediji SDS so tako že minuli teden začeli napadati Nado Drobne Popovič. Le dva tedna po obisku ameriškega zunanjega ministra Mika Pompea v Sloveniji so jo obtožili, da je »ključni akter ruskih poslovnih interesov« pri nas. Pred prihodom na Petrol je bila namreč prva finančnica družbe Acroni v lasti SIJ – Slovenske industrije jekla oziroma ruskega jeklarskega tajkuna Andreja Zubickega.
Da njena moč upada, je postalo jasno že ob petkovem imenovanju novega člana uprave Petrola, zadolženega za področje prodaje, ko na ta položaj ni uspela spraviti svojega kandidata, temveč je nadzorni svet na to mesto imenoval dosedanjega direktorja področja razvoja prodajnih mest Jožeta Smoliča. Zeleno luč za to naj bi prižgal Južna, še poroča omenjeni portal.
Čeprav Južna obvladuje le okrog deset odstotkov delnic Petrola, postaja ključni igralec v dogajanjih okrog družbe, medtem ko je imel pomembno vlogo že pri lanskem odhodu Berločnikove uprave. Južna je pritiskal za zamenjavo uprave, ki jo je operativno izpeljala Drobne Popovičeva, takrat še predsednica nadzornega sveta. Zdaj naj bi Južna izgubil zaupanje tudi v Drobne Popovičevo, saj da njena uprava ni primerna za vodenje Petrola v novih razmerah. Družba je v drugem četrtletju prvič po letu 2010 zabeležila izgubo (1,9 milijona evrov). Dari Južna za pojasnila ni dosegljiv.
Vpliv Darija Južne po ugotovitvah portala Necenzurirano izhaja tudi iz novih razmer na politični šahovnici. Rušenje uprave Petrola so lani zaradi različnih motivov podprle posamezne stranke vlade Marjana Šarca, najbolj izrazito SD, zamenjavo sta podprla tudi Slovenski državni holding (SDH) in Dari Južna. Ob taktičnem molku SDS so zamenjavi v opoziciji najglasneje nasprotovali v NSi, kjer so takrat sklicali celo izredno sejo parlamentarnega odbora za finance.
Po zamenjavi oblasti je Južna skupni jezik našel s SDS, ki ima v tej vladi po pričakovanjih glavno besedo pri kadrovanju v gospodarstvu. Njuna stična točka je Andrej Vizjak, minister za okolje in dolgoletni prijatelj Južne, s katerim sta skupne interese uveljavljala že v času prve Janševe vlade. To Južni daje poseben položaj v primerjavi z ostalimi večjimi zasebnimi delničarji Petrola, še ugotavlja portal Necenzurirano.
Opozorilo Evropske komisije
Tretja vlada Janeza Janše je sicer svoj kadrovski pohod začela že na ustanovni seji, ki je potekala po razglasitvi epidemije koronavirusa v Sloveniji in je bila namenjena sprejemanju ukrepov za zajezitev števila okužb, ter je zamenjala vrhova obeh represivnih organov.
Kot ena prvih kadrovskih potez je bila razrešitev generalne direktorice policije Tatjane Bobnar, ki je imela svoje »kovčke« že pripravljene. Bobnarjevi je aktualni državni sekretar za nacionalno varnost Žan Mahnič v kabinetu predsednika vlade slab mesec pred tem v vlogi poslanca in člana parlamentarne komisije za nadzor obveščevalno-varnostnih služb zagrozil, naj razmisli o svoji prihodnosti. Mahničev odziv si je zaslužila, ker je od nje želel pridobiti podatke, ki jih policija ne sme posredovati.
Načelnica generalštaba Slovenske vojske Alenka Ermenc, ki je bila sicer prva ženska na tem položaju in tudi edina na vrhu vojska zveze Nato, je bila razrešena po dobrem letu mandata. Vlada je na ustanovni seji zamenjala še šefa vojaške obveščevalno-varnostne službe Dejana Matijeviča.
Stroko in javnost je razburila tudi razrešitev direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Darka Muženiča. NPU je že dalj časa trn v peti največji vladni stranki SDS, saj se ukvarja z nekaj zadevami, ki so tesno povezane s stranko. Zaradi suma nedovoljenega financiranja stranke iz tujine preiskuje financiranje medijev, ki so blizu SDS in v rokah madžarskih poslovnežev, povezanih s tamkajšnjim predsednikom vlade Viktorjem Orbanom. Urad pa se ukvarja tudi z afero nabave zaščitne opreme med epidemijo koronavirusa.
Maja je sledila menjava na vrhu urada za preprečevanja pranja denarja, ki je na primer zaznal sporne posle državljanke BiH Dijane Dudić, pri kateri je SDS decembra 2017 najela 450 tisoč evrov posojila. SDS je po razkritju kredita denar vrnila Dudićevi.
Vlada je opravila še številne zamenjave po direktoratih in uradih, med odmevnejše spadata razrešitev direktorice Nacionalnega inštitita za javno zdravje Nine Pirnat in generalnega direktorja statističnega urada Bojana Nastava.
Pri zamenjavi slednjega so obrvi dvignili tudi v Bruslju. Evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni je premierja Janšo pozval k pojasnilom glede zamenjave, saj je »komisija zavezana zagotavljanju popolnega spoštovanja načel nepristranskosti in strokovne neodvisnosti nacionalnih statističnih organov, kot to določa zakonodaja Evropske unije«.
