Novice Svet24

Prekarno delo, brezposelnost in pogodbe zgolj za določen čas so glavni vzroki, da si mladi ne morejo urediti življenja tako, kot si želijo. Vzrokov, da mladi ne dobijo stalne zaposlitve ali so celo dolgotrajno brezposelni, pa je več. Sandra Fekonja, direktorica Centra za socialno delo Pomurje, in Branka Kuzma Smolič, svetovalka generalnega direktorja Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ), navajata pomanjkanje delovnih izkušenj ter izobrazbo in kompetence mladih, ki niso v skladu s potrebami delodajalcev. Ti namreč v večjem obsegu povprašujejo po delovni sili s poklicno izobrazbo in tehničnimi znanji ali po nekvalificirani delovni sili, mladi pa teh znanj praviloma nimajo, saj se redko vpisujejo v tovrstne šolske programe. Da mladi težko dobijo zaposlitev, je odvisno tudi od tega, da ni dovolj mest za opravljanje pripravništva, ki je v veliko poklicih nujen pogoj za zaposlitev. »Kakovostna in plačana pripravništva je treba zagotoviti predvsem v državno reguliranih poklicih, kot so vzgoja in izobraževanje, socialno delo, zdravstveni in pravni poklici, saj je to pogoj za pristop k strokovnemu izpitu, s tem pa tudi za vstop na trg dela,« opozarjajo v sindikatu Mladi plus.

Mladi lahko na svoj položaj in težave, s katerimi se srečujejo, od leta 1999 opozarjajo tudi ob mednarodnem dnevu mladih, ki ga zaznamujemo 12. avgusta. Letos so se usmerili na vključenost mladih v različne oblike delovanja na lokalni, državni in globalni ravni, pri čemer opozarjajo na to, da v družbi še vedno niso zadosti slišani in ne morejo sodelovati v procesih odločanja. Letošnji mednarodni dan mladih, ki ga je zaznamovala epidemija koronavirusa, je spodbujal odločevalce, da še bolj prisluhnejo mladim, saj se je njihov položaj na trgu dela zaradi epidemije še poslabšal.

Razpisanih mest za pripravništvo je še vedno premalo

»Leta 2016, po koncu študija prava, sem oddal vlogo za pripravništvo, dobil sem ga šele leta 2019, pa še to kot volontersko pripravništvo. To pomeni, da nisem bil v delovnem razmerju, plače zato nisem prejel, dobil sem plačane le potne stroške in malico. Pripravništvo sem opravljal osem mesecev, pogoj za pristop k pravosodnemu izpitu pa je opravljeno pripravništvo v trajanju dveh let,« je povedal univerzitetni diplomirani pravnik. Izjeme sicer obstajajo, pravosodni izpit lahko opravlja tudi oseba, ki ni opravila pripravništva, vendar le, če je bila 32 ali 48 mesecev v delovnem razmerju na sodišču, pri odvetnikih, notarjih ali tožilcih ter je poleg tega opravila še druge obveznosti.

Profimedia

Sogovornik, ki ne želi biti imenovan, pri petintridesetih letih tako še vedno ni opravil obveznega dveletnega pripravništva, prav tako ne spada v zgoraj omenjeno izjemo, zato ne more opravljati pravosodnega izpita. Dodaja, da je razpisanih mest za opravljanje pripravništva v delovnem razmerju premalo, nekateri tako kot on na to čakajo že od leta 2016. »Volonterskih pripravništev je nekaj več, čeprav je tudi tu najstarejša prijava iz leta 2017.« Sogovornik z Goričkega je sicer zdaj uspešno kandidiral za delovno mesto svetovalca v sodni pisarni na okrožnem sodišču v Ljubljani, kjer bo zaposlen eno leto z možnostjo podaljšanja, to delo pa se mu bo štelo v dveletno obdobje pripravništva. »Kljub temu mi bodo do izpolnitve dveh let zmanjkali štirje meseci,« je dodal.

Podobno težavo ima magistrica slovenistike, ki po končanem študiju išče pripravništvo oziroma zaposlitev. Po zakonu mora za pristop k strokovnemu izpitu opraviti vsaj 840 pedagoških ur dela, tukaj pa se začne začarani krog. Od leta 2014 namreč volonterskega pripravništva ni več, kar je po eni strani dobro, saj ni več zastonjkarskega dela, po drugi strani pa so možnosti za opravljanje pripravništva veliko manjše. Prosto mesto je zdaj mogoče dobiti samo prek razpisa Prva zaposlitev na področju vzgoje in izobraževanja oziroma Učim se biti učitelj, a je vsako leto razpisanih zelo malo mest. Lani sta bili za vzhodno regijo razpisani zgolj dve mesti za učitelja začetnika.

Problem ostajajo zaposlitve za določen čas

STA

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je v začetku letošnjega leta v Sloveniji živelo 310 tisoč ljudi, starih od 15 do 29 let, ob osamosvojitvi Slovenije jih je bilo približno 120 tisoč več. Številke še kažejo, da je bilo leta 2018, ko je bil opravljen zadnji popis prebivalstva, zaposlenih le 55,4 odstotka mladih do 25. leta, leta 1991 je bilo takih 82,2 odstotka. »V zadnjih letih smo bili priča zmanjševanju stopnje brezposelnosti, ob razglasitvi epidemije novega koronavirusa in ustavitvi gospodarstva, prepovedi vseh javnih prireditev, zaprtju trgovin in gostinskih obratov pa so številni mladi, prekarni delavci in delavke ostali brez dela,« pravi Tea Jarc, predsednica sindikata Mladi plus. Na problem začasnih zaposlitev opozarja tudi Branka Kuzma Smolič. »Delodajalci verjetno pogodbe za nedoločen čas dojemajo kot preveč obvezujoče v času hitrih sprememb in si s pogodbami za določen čas ali z drugimi oblikami zaposlovanja puščajo več manevrskega prostora za optimizacijo števila zaposlenih. Na ta način seveda trpi varnost zaposlitve, to velja za večino zaposlitev,« je dodala.

Več je prejemnikov denarne socialne pomoči

Majda Horvat

Konec julija je bilo na območni službi ZRSZ Murska Sobota prijavljenih 1214 brezposelnih, starih do 29 let, kar je 19,9 odstotka vseh brezposelnih. Med mladimi v Pomurju, ki so trenutno prijavljeni na zavodu, je kar trideset odstotkov takih, ki so dolgotrajno brezposelni, v celotni populaciji je ta delež okrog petdeset odstotkov. O dolgotrajni brezposelnosti govorimo, kadar ta traja več kot dvanajst mesecev. »V pomladnih in poletnih mesecih se v Pomurju vedno zmanjša število brezposelnih, tudi zaradi sezonske narave pretežnega dela zaposlitev. Epidemija je povzročila, da se je zaposlovanje začasno ustavilo oziroma zmanjšalo, poleg tega je prihajalo do prekinitev pogodb o zaposlitvi, to pa je najbolj opazno pri številu brezposelnih oseb v aprilu,« je povedala Kuzma Smoličeva.

Število brezposelnih oseb sicer upada že tretji mesec, vendar je večje kot v istem obdobju lani, julija je bilo denimo večje za deset odstotkov. »Pri mladih je razlika v primerjavi z istim obdobjem lani še bolj opazna. Glede na to, da je bilo julija lani v Pomurju med brezposelnimi 994 mladih do 29 let, je letos to število večje za kar 22 odstotkov,« je pojasnila svetovalka generalnega direktorja ZRSZ.

Nataša Juhnov

Aprila se je v Pomurju povečalo tudi število prejemnikov denarne socialne pomoči (DP) med mladimi, največ jih je bilo maja. »Število prejemnikov DP je v času epidemije nekoliko naraslo, junija pa je začelo minimalno upadati, kar verjetno lahko pripišemo preklicu epidemije in opravljanju sezonskih del. Primerjava med julijem 2019 in julijem 2020 kaže, da je bilo letos za 15 odstotkov več prejemnikov DP v starostni skupini od 15 do 26 let ter za sedem odstotkov več v starostni skupini od 27 do 35 let,« je povedala Sandra Fekonja.

Profimedia