Prebivalci Slovenije, predvsem starejši, že več kot desetletje čakajo na krovni zakon, ki bi opredelil zdravstveno in socialno oskrbo v zadnjem življenjskem obdobju. Ob osamosvojitvi je imela Slovenija slabih 11 odstotkov prebivalcev, starejših od 64 let, danes pa jih ima že 20 odstotkov. Ob dejstvu, da na proste postelje v domovih za starejše čaka 12.300 Slovencev, medtem ko država novega doma ni zgradila že 15 let, bi morala biti že predstavitev predloga zakona o dolgotrajni oskrbi pospremljena z veličastnim ognjemetom.
Predlog je nastajal pod okriljem ministrstva za zdravje, ki ga vodi Tomaž Gantar (Desus), in ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je v rokah Janeza Ciglerja Kralja (NSi). Ministra sta 21. avgusta predstavila poglavitne rešitve iz predloga zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je trenutno v javni obravnavi.
Povprečno 21 evrov na mesec
Predlog predvideva stoodstotno kritje pravic dolgotrajne oskrbe iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Za zagotovitev pravic iz predloga zakona se iz obstoječih javnih virov prenese 305,22 milijona evrov, dodatno pa je treba zbrati 335,85 milijona evrov. Primanjkljaj bi zbrali z dodatno obremenitvijo plač, prispevna stopnja bi znašala 1,47 odstotka, nekoliko pa bi se na ta račun znižal prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje.
Posameznik z minimalno plačo bi tako mesečno prispeval 11 evrov, enak delež tudi njegov delodajalec, zaposleni s povprečno plačo po 21 evrov, medtem ko bi za upokojence prispevek v višini sedmih evrov zagotavljal zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Da predlog o dodatni obremenitvi plač ni naletel na navdušenje med gospodarstveniki in sindikalisti, ni prav veliko presenečenje. Za največje presenečenje pa je teden dni kasneje poskrbel minister Cigler Kralj, ki je ob Gantarju predstavil predlog zakona. V NSi so zadržani do predlaganega načina financiranja dolgotrajne oskrbe, saj prinaša novo obremenitev prihodkov iz dela, je v petek razkril minister. Ob tem je sicer poudaril, da je že ob predstavitvi predloga dejal, da besedilo ni povsem usklajeno z njegovim ministrstvom.
Precej nenavadno je, da je ob tem zamolčal, da težava ni v nepomembnih detajlih, temveč da ne podpira ključne rešitve zakona, ki ga sam predstavlja. Nova Slovenija bo tako zdaj predlagala svoj model financiranja dolgotrajne oskrbe.
Minister za zdravje Tomaž Gantar je v petek sicer potrdil, da predlog zakona še ni koalicijsko usklajen, a po njegovem mnenju ne bi smelo biti težav, glede na to, da »je v skladu s koalicijsko pogodbo in tem, kar so se pogovarjali«.
Ob tem se pojavlja vprašanje, ali ni predlog zakona prekmalu uzrl luči javnosti, saj ni bil usklajen niti z ministrstvom za finance. Pristojni minister Andrej Šircelj (SDS) je zagotovil, da novega davka zaradi dolgotrajne oskrbe ne bo.
Kot je pojasnil za nacionalno televizijo, ima proračun obstoječe vire, poleg tega pa je Slovenija za prihodnjih devet let iz Evropske unije dobila 12 milijard evrov sredstev, nekatera so tudi nepovratna. Ob tem trenutni položaj Slovenije na mednarodnih trgih zagotavlja ugodne obrestne mere.
Evropska komisija svetuje razbremenitev
Slabih deset dni po predstavitvi predloga zakona je Evropska komisija objavila publikacijo o obdavčitvi dela v Sloveniji, v kateri ugotavlja, da visoka obdavčitev dela v Sloveniji zelo verjetno negativno vpliva na trg delovne sile in posledično na bruto domači proizvod, je poročala STA. Mednarodne institucije zato slovenski vladi svetujejo, naj razbremeni obdavčitev dela in uvede rasti prijaznejšo davčno strukturo.
Evropska komisija namreč ne ugotavlja le, da so stroški dela pri nas visoki in vplivajo tudi na bruto domači proizvod, temveč tudi, da so učinki visoke obdavčitve dela v državah, kjer se prebivalstvo stara, aktivna populacija pa krči, še toliko močnejši.
