Pri GIZ ACS, Slovenskem avtomobilskem grozdu ugotavljajo, da se je globalna prodaja vozil, posledično pa tudi proizvodnja, v prvih mesecih znižala za okvirno 70 odstotkov, potem pa so po besedah direktorice Tanje Mohorič od maja dalje naročila počasi začela rasti. Mohoričeva tako ocenjuje, da bo realizacija celotne evropske avtomobilske industrije na letni ravni manjša za 20 do 25 odstotkov.
Kriza z zamikom
Slovenska avtomobilska industrija v izvozu realizira 82 odstotkov svoje prodaje.
Člani GIZ ACS so sicer poleg številnih znamenitih in večjih podjetij, kot so Cimos, Hidria, Kolektor Group, LTH Castings ..., še manjša podjetja in številne raziskovalne ter strokovne institucije. Slovenska avtomobilska industrija, ki jo tvori dolga veriga dostavljavcev in tudi novomeška tovarna Revoz, ki edina izdeluje končne produkte, predstavlja okvirno 10 odstotkov slovenskega BDP, prek 20 odstotkov slovenskega izvoza in zagotavlja delo okrog 40.000 ljudem. Nina Potočnik, predstavnica za stike z javnostjo podjetja Impol, je dejala, da kljub krizi v Slovenski Bistrici niso prekinili dela, izmed 1319 delavcev prav tako nihče ni bil poslan na čakanje. To jim sicer omogoča razvejana proizvodnja, ki je le deloma odvisna od avtomobilske industrije, za katero delajo aluminijasto pločevino, cevi, folije ... S pomanjkanjem naročil so se srečali z zamikom, tako da so celotno težo krize občutili šele v poletnih mesecih, stanje pa se po besedah Potočnikove še vedno ni vrnilo v normalo.
V podjetju Iskra Mehanizmi so zabeležili četrtinski upad naročil v prvi polovici leta. Marjan Pogačnik, glavni direktor Iskra mehanizmov, ki za avtomobilsko industrijo med drugim proizvaja zahtevne štancane in brizgane kose, je v pisnem odgovoru zapisal, da je zaposlenih trenutno 550 delavcev, kar pomeni deset odstotkov manj kot v začetku leta. Na čakanju so bili dva tedna vsi delavci, skoraj polovica delavcev v aprilu in maju, v juniju pa le delno. Trenutno zaradi povrnitve obsega proizvodnje že zaposlujejo nove sodelavce. Pogačnik je glede odziva vlade zapisal, da je pravzaprav presenečen nad hitrostjo in učinkovitostjo države v tem primeru, edino, kar je pogrešal, je zvišanje garancij države bankam za financiranje podjetij po nemškem vzoru na 100 odstotkov.
Na avtomobilsko industrijo je neposredno pretežno vezanih 100 srednje in velikih podjetij iz Slovenije. Če upoštevamo še njihove dobavitelje, naraste število na okoli 500.
Erik Blatnik, vodja področja za stike z javnostjo pri Hidrii, je zapisal, da odpuščali niso, so pa mnoge izmed 2000 zaposlenih dali na čakanje, še vedno se tudi poslužujejo ukrepa skrajšanega delovnega časa. Tako kot Iskra Mehanizmi tudi oni vladi svetujejo sledenje nemškemu vzoru ter zagovarjajo vpeljavo sistema »kurzarbeit« (model skrajšanega delovnega časa) tudi pri nas. »Ta že v osnovi fleksibilno združuje tako čakanje na delo doma kot skrajšani delovni čas in to za obdobje dveh let oziroma se ta mehanizem avtomatsko aktivira v primeru krize. Poleg tega gre za nadomestila dejanskih plač, in ne minimalnih, kar je velika razlika v primerjavi z nami,« so še zapisali v Hidrii. Podjetje, ki proizvaja kopico visokotehnoloških tehnologij za avtoindustrijo, poudarja svojo dolgoročno usmerjenost in sodelovanje z giganti, kot sta BMW in Mercedes. Od tega si obetajo svetlo prihodnost podjetja.
Seveda ob znatnem upadu povpraševanja ne bo povsod šlo brez odpuščanj. V Revozu so tako že maja napovedali prekinitev pogodb 400 agencijskim delavcem od sicer skupno 3200 zaposlenih.
Industrija 4.0
V nasprotju z zadnjo krizo pred več kot desetimi leti je tokratna kriza, ki jo je povzročil covid-19, po svoji naravi popolnoma drugačna. Zaradi tega pri GIZ ACS ocenjujejo, da bo »okrevanje bistveno daljše, trajalo bo vsaj nekaj let, da bo stanje ponovno (če sploh še) normalno«. Mohoričeva je maja še ocenjevala, da je kar deset tisoč delovnih mest neposredno ogroženih zaradi posledic epidemije. Na ravni celotne Evropske unije težave avtoindustrije lahko rezultirajo k znatno povišani stopnji brezposelnosti, saj je po podatkih Evropske komisije kar 14 milijonov delovnih mest posredno ali neposredno vezanih na proizvodnjo vozil.
Mohoričeva je vendarle za prihodnost optimistična, poudarila pa je, da bo treba v prihodnjem obdobju več naporov vložiti v še intenzivnejše uvajanje rešitev industrije 4.0 s poudarkom na avtomatizaciji in robotizaciji proizvodnih procesov, da bi s tem omilili prihodnje potencialne situacije, ko bi bilo zaradi pandemije več delavcev odsotnih.
