Kot so zapisali v sindikatu, so se za ta korak odločili po večletnem opozarjanju na potrebo po spremembi poštnega zakona in po tistem, ko so se politični odločevalci v preteklih letih ob njegovi omembi in težavah povezanih z veljavnim zakonom delali gluhe.
"Od Pošte Slovenije pričakujejo le dobiček, hkrati pa ji izvajanja javne storitve ne nadomestijo ustrezno, kar posledično vodi v zapiranje poslovalnic. Tega jim ne moremo zameriti, saj jih večina ne pozna evropske zakonodaje na področju poštnega sistema in zato zmotno menijo, da se je poštni trg popolnoma liberaliziral, a se ni," meni sindikat in dodaja, da odločevalci odgovornost prenašajo na SDH in Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS).
Kot poudarjajo v SPD, lahko lastnik na prostem trgu v svojem podjetju samostojno odloča o cenah, poslovalnicah, rokih dobave in podobno. Njihovi konkurentje, tako na področju pisem kot paketov in časopisov, svoje dejavnosti najraje opravljajo v mestnih središčih, oddaljene vasi pa prepustijo pošti, saj se jim tam ne splača biti prisotni.
Pošta Slovenije pa mora, opozarjajo, kot izvajalec javne storitve, za isto ceno in pod istimi pogoji pošiljke raznašati v vse hiše in podjetja v Sloveniji, saj ji tako veleva evropska zakonodaja. Prav zato, ker država od izvajalca javne storitve zahteva tudi izvajanje nekomercialnih opravil, evropska zakonodaja državam hkrati omogoča, da svoja podjetja subvencionirajo v tistem delu, kjer pri raznosu klasičnih pisem v nekomercialnem delu nastaja strošek večji od prihodka.
Na tem področju pa po mnenju sindikata nastanejo težave, saj številne politične stranke v javnosti razlagajo, da je Pošta Slovenije "zgrešila poslanstvo" in zato krivijo vodstvo podjetja, ob tem pa ne uvidijo, da je izvajanje tržnih storitev pošte tisto, s čimer ta zgolj nadomešča stroške, ki so večji od prihodkov pri izvajanju nekomercialnih storitev, čeprav bi morala te stroške kriti država, ki izvajanje javne storitve tudi zahteva.
Državljani se po njihovem vse glasneje pritožujejo zaradi zapiranja pošt in vse slabše kakovosti poštne storitve, oboje pa je neizogibno tudi v prihodnje, v kolikor ne pride do spremembe zakona. "Vse več posameznikov, županov, lokalnih skupnosti in civilnih iniciativ opozarja, da je država zgrešila poslanstvo pri upravljanju svojega podjetja, takega mnenja pa smo tudi zaposleni na Pošti Slovenije," še dodajajo v Sindikatu poštnih delavcev, kjer so se zato odločili, da vse posameznike in skupine povežejo in z vložitvijo ljudske iniciative političnim odločevalcem pošljejo jasno sporočilo.
Predlog zakona lahko državnemu zboru predloži najmanj 5000 volivcev. Pobudo volivcem lahko da vsak volilec, politična stranka ali drugo združenje državljanov. O svoji pobudi mora obvestiti predsednika DZ, rok za zbiranje podpisov volivcev za podporo predlogu je 60 dni, navaja spletna stran DZ.
