Nujna aktivna vloga države

Večina pomaga ljudem, del pa ne zaupa humanitarnim organizacijam

Si.R.
22. 8. 2020, 21.00
Posodobljeno: 22. 8. 2020, 21.28
Deli članek:

Ta teden smo praznovali svetovni dan humanitarnosti. Te dni velja torej še posebej opozarjati na obvezo mednarodne skupnosti, da pomaga ranljivim, preslišanim in zapostavljenim ljudem po vsem svetu.

Profimedia
Humanitarnost se je še posebno v času covida-19 po navedbah zveze izkazala kot nuja.

Ali sodelujete pri kateri od dobrodelnih dejavnosti?

Redno pomagam sorodniku oziroma znancu

21,3 %

Sem član društva s prostovoljno dejavnostjo

12,4 %

Pomagam ljudem v stiski 43,8%

Ne, ker ne zaupam humanitarnim organizacijam –22,5 %

Humanitarnost ima letos še toliko večji pomen, saj jo zaznamujejo okoliščine pandemije novega koronavirusa. Svet se še naprej bori proti tej bolezni, humanitarci pa premagujejo ovire z željo, da bi pomagali ljudem v humanitarnih krizah širom sveta.

Ob preteklem dnevu humanitarnosti je Vesna Mikuž, predsednica Rdečega križa Slovenije, zapisala: »Na ta dan obeležujemo spomin na humanitarne delavce, ki so med opravljanjem dela izgubili življenje. Humanitarnim delavcem, ki opravljajo svoje delo, izrekamo priznanja ter krepimo zavedanje javnosti o pomenu humanitarnega delovanja in mednarodnega sodelovanja.« Tako so se pretekle dni že enajsto leto zapored zahvalili humanitarcem,»resničnim junakom našega časa«, ki so se zavezali, da bodo pomagali drugim v najbolj ekstremnih okoliščinah po vsem svetu. Kot letošnji največji humanitarni izziv je Mikuževa izpostavila covid-19. »Humanitarci premagujejo neslutene ovire in kljub pomanjkanju dostopa ter omejitvam, ki jih postavljajo vlade po vsem svetu, še naprej rešujejo in ščitijo življenja,« je še poudarila.

Nepogrešljivi humanitarni delavci

Svetovna organizacija ter Mednarodno združenje Rdečega križa in Rdečega polmeseca v letošnji kampanji predstavljata navdihujoče osebne zgodbe humanitarcev, ki med pandemijo zdravijo in preprečujejo širjenje okužb, zagotavljajo hrano ranljivim v stiski ter ženskam in dekletom v samoizolaciji zagotavljajo varne prostore. Hkrati pomagajo pri porodih, se borijo proti kobilicam in vodijo begunska taborišča. Slovenska karitas ob tem opozarja na pomen solidarnosti in humanitarne pomoči številnim ljudem po svetu, ki se znajdejo v hudih stiskah. 

Te dni moramo biti še posebej pozorni do ranljivih in preslišanih skupin. V Zvezi prijateljev mladine Slovenije že od leta 1953 posebno pozornost namenjajo otrokom. Humanitarnost se je še posebno v času covida-19 po navedbah zveze izkazala kot nuja, ki povezuje in rešuje, in kot ključna dejavnost, ki ohranja posluh za človeka v stiski.

Nujna aktivna vloga države

Te dni je prav, da počastimo humanitarne delavce, ki opravljajo delo v dobro drugih in skupnosti kot celote, sporoča varuh človekovih pravic Peter Svetina. Varuh je izrekel tudi posebno zahvalo vsem humanitarnim delavcem in organizacijam, ki nesebično in pomembno pomagajo vsem prebivalcem, še posebej najranljivejšim. Odgovorne pa poziva, naj humanitarnim delavcem zagotovijo varne delovne razmere in dostojno plačilo ter sprejmejo ustrezno politiko humanitarne dejavnosti, ki bo bolj priznala delo mnogih na tem področju.