Pri Elektru Maribor smo preverjali, ali je možno, da bi štorklja poginila zaradi udara električne energije, saj na truplu ni bilo znakov fizičnih poškodb ali zastrupitve. Prejeli smo odgovor, da v petek, 7. avgusta, ko so sprehajalci našli mrtvo štorkljo, na elektrodistribucijskem omrežju v območju dvorca izpadov napetosti niso zaznali.
Od takrat do lani se štorklje v dornavski dvorec niso vračale. Kar malo slabe vesti so imeli domačini, da so pticam odrekli gostoljubje. Štorklje, kot da bi to občutile, so se lansko pomlad vrnile. Skrbnik dvorca Mirko Cigula se jih je neizmerno razveselil. »Ko so se lani štorklje vrnile, čeravno ne na dimnik glavne stavbe dvorca, kjer so poprej bivale pol stoletja in bile zaščitni znak Dornave, imamo jih tudi v simbolu občinskega grba, sem bil kot skrbnik izjemno vesel njihove ponovne naselitve. Z velikim zanimanjem sem jih vsakodnevno opazoval. Bile so neumorne. V kratkem času so si zgradile gnezdo na dimniku oranžerije. Skupaj z domačini in člani društva Vitezi Pesničarji, ki oranžerijo uporabljajo za svoj društveni namen, smo opazovali pričakovanje naraščaja. Štrk in štorklja sta izmenoma pridno sedela na gnezdu. Čas je mineval, naraščaja pa od nikoder. Potem smo ugotovili, da z naraščajem ne bo nič, saj so jajca uničile kune. Prišla je jesen, ko se ptice selivke odpravljajo nazaj v tople kraje. Naš par štorkelj in še mnogo drugih so se za odhod pričeli zbirati na strehi glavne stavbe dvorca. Znova smo jih občudovali in se veselili njihove prisotnosti. Bilo jih je tudi deset. Kot da so prosile, da jim ponovno omogočimo bivanje na stari lokaciji, na dimniku dvorca. Tako smo se letos zgodaj spomladi s pomočjo podjetja Hermes, ki nam je sponzoriralo avtomobilsko dvigalo, želeli povzpeti na vrh strehe glavne stavbe. V mislih smo imeli, da bi na dimniku uredili osnovo za morebitno naselitev štorkelj. Žal nam ni uspelo, ker smo bili z dvigalom za dva metra prekratki. Tako smo začasno od tega namena odstopili. A stari pregovor pravi, da za slabim pride dobro. In res: štorklje so se letos vrnile na dimnik oranžerije in še bolj vneto kot lani nadaljevale pletenje gnezda. S člani društva Vitezi Pesničarji smo poskrbeli, da plenilcem onemogočimo dostop do gnezda, da se stara zgodba ne ponovi,« je povedal Cigula in dodal: »Črno-beli par nam je kmalu na vrhu dimnika namenil novo življenje, iz gnezda so pričele kukati tri majhne glavice. Na naraščaj smo bili izjemno ponosni in smo ga nenehno spremljali z velikim občudovanjem. Žal smo bili kmalu ponovno razočarani, saj je bilo hrane za vse tri mladiče premalo. Starša nista bila več sposobna prehranjevati treh že skoraj operjenih mladičev, zato sta najslabšega iz gnezda odvrgla. Gre za naravno selekcijo, ki je človek včasih ne razume, a pri živalih je pač tako. Dve mladi štorklji v gnezdu na oranžeriji sta lepo rasli, stari par si je začel gnezdo spletati na drugi, sosednji stavbi – na paviljonu. Tako bi mladima dvema odstopil prostor v starem gnezdu.«
V začetku avgusta ena od odraslih štorkelj poginila
Truplo štorklje je odpeljala veterinarsko-higienska služba. Vzorec so poslali na testiranje v Ljubljano, ali bi morebiti šlo za prisotnost aviarne influence (ptičje gripe). To možnost so izključili, drugih vzrokov, zakaj bi lahko štorklja poginila, ne bodo raziskovali.
Veselje ob pogledu na mlado družino ni trajalo dolgo. V tople kraje jeseni ne bodo potovale štiri, temveč samo tri štorklje, saj je ena od starejših nedavno poginila. Opazili so jo sprehajalci in o tem obvestili oskrbnika. »Ugotovil sem, da štorklja nima nobenih fizičnih poškodb in leži točno pod visokonapetostnimi vodniki daljnovoda, ki potekajo čez sadovnjak. Ob robu sadovnjaka je tudi transformatorska postaja. Nesreča štorklje me je toliko bolj pretresla, ker sem njihovo naselitev nazaj na dvorec od lanske pomladi spremljal z velikim zanimanjem,« je vidno ganjen povedal Cigula, ki meni, da je nesrečni dogodek argument več, zakaj bi bilo visokonapetostni daljnovod, ki poteka diagonalno čez sadovnjak, smotrno prestaviti v zemljo (kablirati). Prav tako bi bilo dobrodošlo, da se za transformatorsko postajo, ki je na robu sadovnjaka, poišče nadomestna lokacija. Umik daljnovoda in transformatorske postaje sta sicer predvidena tudi po konservatorskem načrtu.
