Zapis, ki ga je objavil na facebooku in v katerem povzema svoje stališče do virusa in vsega, kar vlada okoli njega, je pripravil na podlagi mesec in pol trajajoče raziskave, ki jo je zastavil resno.
Opremil se je s statistiko in sogovorniki. Na štiri oči se je pomenil s strokovnjaki, da bi dobil objektivne in verodostojne odgovore ter pojasnila v zvezi zdravstveno tegobo, ki smo ji priča. »Tudi zdravniki se vsi ne strinjajo. Eni verjamejo tako rečeno v apokalipso korone, drugi absolutno ne,« poudarja v zapisu.
Pravi, da bi rad, da se prenehajo zapiranja, omejitve, karantena. »Lahko, prosim, poskrbimo za rizične skupine, svoje babice in dedke, bolne in druge, ki so se izkazali za najbolj ranljive, nam pa pustite pravico do normalnega življenja. Tega zdaj namreč ni moč živeti, pa ne zaradi virusa, temveč zaradi vsega, kar se gradi okoli njega. Teža posledic vseh ukrepov krepko prekaša dejansko nevarnost ter posledice samega virusa,« je njegovo stališče. Pravi, da zavrača novo, temačno realnost, v kateri ni prostora za tisto, kar je za človeka in njegovo kvalitetno in zdravo bivanje najpomembnejše.
Ogromno časa, napora ste vložili v pridobivanje podatkov in poglobitev v to, kar se nam dogaja. Kaj ste ugotovili?
Na raziskavi, katere izsledke ste lahko prebrali v zapisu na moji facebook strani, sem delal mesec in pol. Veliko časa mi je vzelo iskanje verodostojnih informacij. Na strani NIJZ, kjer so na voljo statistike za našo državo in druga dejstva o koronavirusu, jih je dokaj enostavno dobiti. A sem te informacije želel še predelati z našimi strokovnjaki, da si ne bi slučajno kaj napačno tolmačil. Sem pa iskal tudi podatke iz tujih držav, da bi lažje razumel celotno sliko, kar pa je bilo časovno bolj potratno. Da bi stvari razumel, sem iskal zapise, mnenja ter dokaze mednarodno priznanih strokovnjakov, od katerih pa se je na žalost mnoge, ki so imeli kaj kritičnega povedati o novem virusu, načrtno diskreditiralo. Tudi to je eno od spoznanj. In to me je kar zmrazilo. A ni težko ugotoviti, kdo je res strokovnjak in kdo ne. Treba je zgolj preveriti njihove pretekle aktivnosti, priznanja, dosežke, reference, članke, ki so jih in jih tudi zdaj objavljajo. Skratka, z malce truda lahko iz množice izluščiš tiste, ki jim lahko zaupamo. Gre za velike, mednarodno priznane strokovnjake, v znanje katerih nimam niti najmanjšega dvoma. Še posebno ne, ker govorimo recimo o epidemiologih, strokovnjakih na področju epidemiologije nalezljivih bolezni, pulmologih, mikrobiologih, imunologih, kot je nekdanji direktor inštituta za imunologijo na univerzi v Bernu, ali pa za profesorja, ki je vodja sodne medicine v Hamburgu. Če se jih ni diskreditiralo do danes, zakaj bi se jih zdaj, ko na podlagi dokazov in številk ne vidijo vzroka za paniko ob koroni?! Poudarim pa naj, da se, spet ob zagotovilu anonimnosti, z njimi popolnoma strinjajo tudi domači strokovnjaki. Res se opravičujem, a če primerjam kakšno domače ime, ki ga videvamo v medijih precej pogosto v tem času, s temi imeni na mednarodnem parketu, bom zagotovo veliko prej zaupal slednjim. Pa res, prosim, brez zamere. Vedno izhajam iz tega, da vsi delajo v prepričanju, da delajo dobro. Izmed slovenskih strokovnjakov sem tako recimo govoril z osebo, ki je zdravnik na oddelku za intenzivno terapijo, kjer skrbi za paciente z najhujšimi težavami. Tudi ko gre za zaplete pri gripi ali zdaj pri koronavirusu. Ta oseba vas recimo priključi tudi na ventilator, če je potrebno. Ena izmed oseb, s katerimi sem se sestal, pa je epidemiolog, ki je prvi v vrsti, ko gre za spremljanje podatkov. Torej jih res zelo dobro razume. Zato za tem, kar sem zapisal, upravičeno stojim samozavestno. Ker za mojim mnenjem stojijo tudi ti domači strokovnjaki.
Kako ste jih nagovorili k pogovoru z vami? Vidimo, da se zaposleni v medicini namreč zelo neradi izpostavljajo z mnenji, stališči in podobnim.
Res je. Zastaviti sem moral svoje ime in jim zagotoviti, da jih ne bom razkrival. In to je precej zaskrbljujoče! Ker to pomeni, da živimo v času, v katerem morajo strokovnjaki oziroma sploh vsi tisti, ki bi bili upravičeni kaj povedati, molčati. Bojijo se povedati svoje mnenje, stališče, kajti ne želijo si priti navzkriž najprej s svojimi kolegi, ker tudi med njimi si mnenja nasprotujejo, nato pa še z nadrejenimi. Pritiski so zelo veliki, povedo. Bojijo se sicer za svojo službo, a to, pravijo, bi še prenesli. Bolj jih skrbi javna diskreditacija, s tem uničeno ime, kar jim lahko vzame vse možnosti za prihodnost. Težko bi našli novo zaposlitev na področju, za katerega so študirali leta in leta. Ker kakšen »napačen« stavek ali izjava jih lahko ožigosa za vse življenje. Pa tudi neposlušnosti nadrejeni, vodilni, načeloma ne oproščajo. Hočem reči, kdor se ne strinja z zgodbo o koroni, ima lahko ta problem. Skozi to, kar pravim, bi kdo lahko razbral, da kritiziram politiko, odločevalce, vendar ne. Proti nikomur nisem uperjen. Vsesplošna svetovna klima je taka, kakršna je, in to nas utesnjuje. Nisem proti nobeni politični opciji, nobene ne napadam. Jaz bi samo prosil, da vsi skupaj, politika in drugi odločevalci, s treznim, celovitim pristopom pogledajo sliko tega, kar se dogaja, in premislijo. Nihče ne bo zameril, če se reče: do zdaj je bilo tako, ker nismo natančno vedeli, kaj pričakovati, kako se virus obnaša in kako zaščititi ljudi, zato je bilo tako; zdaj pa, ko o njem vemo precej več in ko so statistike ter druga dejstva nekaj, na kar se da oprijeti, lahko odločamo o ustreznih ukrepih na podlagi tega. To je vse, kar želim povedati.
Ampak saj s tem nočete reči, da virus ni resna grožnja in da je njegovo obvladovanje velik izziv?
Seveda ne zanikam virusa! Nikakor! A po vsem, kar sem slišal, izvedel, prebral in spoznal, je moje mnenje, da tudi ta virus človeka lahko resno ogrozi, če ga tako rečeno »ulovi« v trenutku, ko ima težave z imunskim sistemom, ali pa če doleti rizične skupine. Torej zelo stare ljudi ali resno bolne. In tukaj se dejansko ne razlikuje od mnogo drugih stvari, ki jih poznamo že od nekdaj in so popolnoma normalen del našega življenja. Ker gre za virus, ki pri veliki večini povzroči prehlad ali kvečjemu stanje, podobno blagi gripi. Pri mnogih pa niti tega ne. To zelo jasno govorijo tudi številke. Če ste torej povprečno zdrav človek, vas ta virus ne ogroža nič bolj kot podobni virusi, ki jih poznamo. Naj na tej točki omenim še statistiko, ob kateri se moramo zamisliti in ki je v medijih nisem zasledil niti enkrat samkrat; vsako leto samo v Sloveniji za gripo zboli med pet in 10 odstotkov prebivalstva. To pomeni med 100.000 in 200.000 ljudi! Vsako leto! Mi pa delamo dramo iz treh, desetih ali 30 okuženih. Tukaj res ni logike, če vemo, da posledice okužbe povzročijo blag prehlad pri veliki večini. Vse ostalo je zgolj nepotrebno ustvarjanje panike. Okužen ni enako mrtev! Zakaj mislite, da se število pacientov na intenzivni (in, hvala bogu, tudi mrtvih s tem virusom) ne viša z vedno več novimi okužbami? Mi imamo zdaj paniko samo na podlagi okuženih. Resnih primerov je pa zmeraj enako malo. Ampak to je nekaj, zaradi česar bi lahko bili veseli. Ker imamo dokaz, da virus ni tako nevaren za veliko večino.
Epidemija je postala tudi priljubljeno izhodišče za razvoj takšnih in drugačnih teorij zarot …
Izraz »teorija zarote« je postal odlično orožje za diskreditacijo. Vse, kar nekomu ne ustreza, se poimenuje teorija zarote. Zato se moramo »oborožiti« z dejstvi. Recimo nobena teorija zarote ni, da na koncu nekdo služi s testi, cepivi in tako naprej. To je dejstvo. Zakaj potem ne bi smel podvomiti v smiselnost, če vidim, da se podatki ne ujemajo s paniko, ki se ustvarja, nekdo pa bo služil? Moje osebno mnenje glede celotne slike pa je, da so se pač poklopili nekateri dejavniki. Neki medij v tujini si je želel senzacionalističnega poročanja, neki infektolog je to izkoristil, ker je želel pokazati virus zelo resno, da ga javnost ne bi vzela z levo roko. Od tu naprej pa se je po nekem spletu naključij ustvarila ta celotna klima, kakršni smo priča. Vsesplošna panika in histerija do take mere, da skoraj ni več poti nazaj. Politiki so si rekli, da ne bodo tvegali, in za vsak primer sledijo medijem, da ne bodo potem oni odgovorni, če bi slučajno res bilo kaj. Na svoja ramena si niso želeli nadeti bremena odgovornosti ter očitkov, ko bi jih volilna baza nekoč morebiti okrivila za toliko in toliko mrtvih. To je tako kot takrat, ko prideš k zdravniku in ti ta reče, »strogo mirovanje«. A v veliki meri to pač vsesplošno naročijo, da zaščitijo tudi sebe. Zdravnik mora postopati tako, da ni kriv za nikakršno morebitno poslabšanje stanja. Tu je zadeva sicer podobna, a posledice za demokracijo, svobodo, ekonomijo, za naša življenja so precej drugačne. Težje. Blizu zelo težko popravljivega. A zdaj mislim, da si lahko na podlagi številk, spoznanj ter dejstev malce oddahnejo, zaščitijo res rizične skupine in vrnejo življenje ljudem. Predvsem pa omogočijo normalno, svetlo prihodnost našim otrokom. To si od njih želim. To od njih pričakujem.
O teoriji zarote, da se virus in to, kako je nevaren, »napihuje«, da bi služila farmacija, ste slišali? Kaj menite o tem?
Kot že rečeno; teste, s katerimi odkrivajo, ali je kdo okužen ali ne, uporablja cel svet. Pa celo strokovnjaki opozarjajo, da niso zanesljivi. A ti testi marsikomu nosijo denar. To je dejstvo. Še huje je s cepivi. Spomnimo se virusa prašičje gripe, s katerim je dobesedno strašil WHO (op. p. Svetovna zdravstvena organizacija). Prodalo se je ogromno cepiva. Na koncu pa to cepivo ni bilo porabljeno, ker ga niso imeli za kaj. Države zdaj ne vedo, kaj narediti z vsem tem cepivom, za katerega so šle milijarde. No, in kje smo zdaj?
Poudarjate, da na vse skupaj trenutno gledamo skozi črna očala, da imamo zamegljen pogled. Kaj hočete s tem reči?
Ena od oseb, s katerimi sem govoril, epidemiolog, mi je rekel, da je mnogo odločevalcev tako zatopljenih v to paniko, da jim je zameglilo pogled. Da so v tem paničnem afektu pozabili pogledati celotno sliko, stvari videti v kontekstu. Namen tega, da se sploh oglašam v zvezi z vsem, kar se dogaja, in da ogromno napora vlagam v to, je, da bi se kdo ustavil in si rekel: hej, mogoče smo pa res predaleč zajadrali. To je moj edini namen.
Kako ste preživeli karanteno?
Moje delo na televiziji je bilo v zelo, zelo veliki meri zamrznejo ali pa je odpadlo. Veliko stvari, za katere sem že opravil ogromno dela, je čez noč izginilo. Nismo imeli snemanj. Kar se je dalo, sem delal od doma, sicer pa sem izgubil več kot 80 odstotkov dela. Vendar je tisto, kar me najbolj skrbi, izguba pravic in svoboščin ter neka nova, temačna realnost, za katero res ni potrebe. To izpostavljam. Če v prihodnosti ni brezskrbne bližine s sočlovekom, ni objemov, stiskov rok, druženja, spoznavanja novih ljudi, brezskrbnih najstniških zbliževanj, glasbe, športa, nasmehov ... potem to ni življenje. Tega se moramo zavedati. Menim tudi, da je bilo dovolj apokaliptičnega načina govora raznih govorcev, groženj in žuganj. Kot da smo majhni otroci. Pravkar sem prebral besede »... zaradi dramatičnega dogajanja na hrvaškem«. Kakšnega dramatičnega dogajanja? Kje je? Jaz sem tukaj, pa nikjer tega ne vidim. To je samo psihološko orodje, da s tem pretiravanjem dajejo prav vsem novim in novim sprejetim omejitvam. Glejte, dovolj je bilo odvzemanja pravic ter svobode. Kot rečeno; na začetku smo to sprejeli, ker so odločevalci pač izbrali »bolje preventiva kot kurativa«. To lahko do neke mere razumem. Od zdaj naprej pa je to težko razumeti. Kot je recimo tudi težko razumeti različna pravila za različne skupine. Virus je za vse enak. Če se lahko 3000 ljudi zbere na kupu pri maši, potem ne vidim vzroka, zakaj nimamo gledalcev na športnih dogodkih, niti rekreativnih športnih dogodkov ali koncertov. Ne želim koga ujeziti, a res morate razumeti, da ljudje to vidimo, opazimo in razumljivo je, da ob tem ne moremo ostati ravnodušni. Dovolimo otrokom normalno v šole, vrtce. Ne povzročajmo jim psihoz z maskami, s prepovedovanjem stikov s prijatelji ali objemov z njimi. Socializacija je nekaj najbolj pomembnega v času odraščanja. A veste, kaj mi je sin rekel zadnjič? Da mi nimamo smrtonosnega virusa. Imamo normalen virus in koronafobijo. V šoli se je bal kihniti. Bal!
Zato res, dajmo narediti vse, da zaščitimo ranljive skupine. Predvsem domove za ostarele! Ustavimo se, zadihajmo in premislimo. Ker veste, ljudje nis(m)o OK.
Kako to mislite?
Kamorkoli grem, s komerkoli govorim, pa naj bo to blagajničarka, natakarica, celo zdravnik, vidim, da jih je situacija močno prizadela. Da jih to duši. Bremeni. Vsak dan. Cel dan. Poudarjam, ljudje so dejansko na robu. Vidijo veliko nelogičnih stvari. Mislim, da to izjemno močno vpliva na psihološko stanje posameznika. In to ni dobro za zdravje. Če imamo občutek, da se nas zatira, zapira, jemlje pravice, to ne more iti neopazno mimo človeka. Nemogoče je pričakovati, da se zahteva od ljudi nelogične stvari, oni pa bodo to pohlevno in mirno sprejemali. Res ne želim nič slabega, a prosim, razumite ljudi. Ker to zdaj … Lahko vam povem tudi, kako velika večina doživlja maske. Tisti, ki jih nosijo več ur na dan, se soočajo z glavoboli, vrtoglavicami, slabim splošnim počutjem, z izpuščaji ... Marsikdo zna povedati tudi, da si ponoči v spanju vlači masko dol, ker ima občutek, da jo ima še vedno na sebi. Govoril sem tudi s psihologom. Poleg vseh teh posledic na fizično počutje imajo tudi učinek na človekovo psiho. Bi rekel, da gre kar za dehumanizacijo človeka. Maska, vsakič, ko jih zaznamo v svoji okolici, v nas sproža podzavesten signal, da je nekaj hudo narobe. Da moramo biti pripravljeni, ker nam nekaj grozi. Upam si reči, da je zaradi vseh teh stvari okrnjen občutek svobode. Si predstavljate, da smo tako daleč, da je občutek svobode luksuz? Zaradi virusa, ki pri veliki večini povzroči enodnevni glavobol ali niti tega ne? Ki v enaki meri ogroža rizične skupine kot mnogi drugi virusi ob njem. Če bi nam to nekdo rekel, napovedal pred letom dni, kaj bi mu rekli?
