Radonjiću se očita storitev več težjih disciplinskih kršitev, ki glede na njihov opis kažejo na vztrajnost in ponavljajoča ravnanja oziroma način izražanja obdolženega. "Ob upoštevanju navedenega je podpredsednik vrhovnega sodišča ocenil, da je sodnik obdolžen takšnih disciplinskih kršitev, ki glede na njihov značaj in težo narekujejo izrek začasne odstranitve iz službe, da se zagotovi nemoteno delovanje sodišča ter da se zavarujeta ugled sodniškega poklica in zaupanje javnosti v sodstvo," so zapisali na vrhovnem sodišču.
Pojasnili so, da je podlaga za izrek suspenza vložen predlog za izrek disciplinske sankcije ter presoja predsednika oziroma podpredsednika vrhovnega sodišča o značaju in teži očitanih disciplinskih kršitev. "Gre za presojo, ali sta značaj in teža očitanih kršitev takšna, da je začasna odstranitev sodnika iz sodniške službe nujen in sorazmeren ukrep za zagotovitev nemotenega dela konkretnega sodišča in sodstva kot celote," so dodali.
Moralna integriteta
Začasno
Dodali so, da je suspenz kot ukrep sodne uprave začasne narave in traja dokler ne bo v disciplinskem postopku ugotovljeno, ali so podane kršitve, ki so sodniku očitane. Po svoji naravi pa je tudi takšen ukrep, ki mora pomeniti čimprejšnji odziv na očitana sporna ravnanja oziroma izražanja, so v odgovoru še zapisali na vrhovnem sodišču.
Na vrhovnem sodišču so navedli, da je namen suspenza "prvenstveno v zagotavljanju učinkovitega in kvalitetnega dela sodišča, na katerem službuje sodnik, ki je v disciplinskem postopku, in v varstvu ugleda sodstva v javnosti". Zapisali so, da ugled sodstva v javnosti oziroma zaupanje javnosti v sodstvo ne temelji samo na strokovni avtoriteti sodnika, temveč tudi na njegovi moralni integriteti.
"Sodnik je (ne glede na način odločanja, kot posameznik, v senatu ali na občni seji) del kolektiva, svojega oddelka, konkretnega sodišča in sodstva kot takega. Za kvalitetno in učinkovito izvajanje sodne oblasti pa je pomembna kolegialnost, medsebojno zaupanje, spoštovanje in sodelovanje. Zato sodnik ne sme biti obremenjen z očitki o neprimernem, nedostojnem ali žaljivem obnašanju ali izražanju, posebej v zvezi z opravljanjem sodniške službe," so opozorili.
Pri tem so na vrhovnem sodišču poudarili, da se od sodnika pričakuje, da bo s svojim vedenjem zgled tako sodniškim kolegom kot drugim, njegovo ravnanje pa mora biti v skladu s splošno sprejetimi standardi in vrednotami, etično in družbeno sprejemljivo.
"Tako se od sodnika pričakuje, da pri javnem izražanju upošteva digniteto sodniške funkcije, da je zadržan v situacijah, ko bi lahko zaradi njegovega javnega izražanja bili vprašljivi avtoriteta in integriteta sodstva, da pri izražanju (tudi kritike) v javnosti ohrani dostojen in spoštljiv odnos do stanovskih kolegov (na vseh stopnjah sojenja in položajih). To še posebej velja za sodnika z dolgoletnim stažem, saj imajo njegove besede v javnosti večjo veljavo in težo," so opozorili.
Očital jim je podkupljivost
Zoper ljubljanskega okrožnega sodnika Radonjića je sicer vložena ovadba zaradi suma krive ovadbe, po tistem ko je nekaterim drugim sodnikom očital podkupljivost. Ovadbo je vložil eden od oškodovancev v primeru o podkupovanju. Radonjić je namreč februarja 2018 podal ovadbo o primeru domnevnega podkupovanja na višjem sodišču, še sedem drugih primerov, ki so jih obravnavali višji sodniki, pa je bilo po njegovem mnenju prav tako sumljivih.
Radonjić, ki zanika očitke o krivi ovadbi, je pred dnevi pojasnil, da za svojimi trditvami stoji. Poudaril je, da ni širil lažnih obtožb, vedoč, da so lažne, temveč je policiji posredoval podatke, s katerimi je seznanjen.
