Teršku je podporo pri kandidaturi za ustavnega sodnika napovedalo več kot 50 poslancev, a je na tajnem glasovanju dobil 42 glasov. To pomeni, da so mu do izvolitve zmanjkali štirje glasovi. Ob tem je 38 poslancev glasovalo proti njegovi izvolitvi, osem glasovnic pa je bilo neveljavnih. Vse poslanske skupine, ki so mu obljubljale glasove, so po glasovanju zagotavljale, da so njihovi poslanci dano besedo držali, in da Teršek še vedno uživa njihovo podporo. Da je oddal neveljavno glasovnico, ni priznal nihče.
Neveljavne glasovnice
Eden od razlogov, da se je Teršek obrnil na ustavno sodišče, so prav neveljavne glasovnice. Prepričan namreč je, da se poslanci k takšnemu načinu glasovanja ne smejo zatekati. "Opredeliti se morajo bodisi za bodisi proti. Tretja možnost jim, sklicujoč se na načelo demokratične legitimacije njihove funkcije, demokratično načelo transparentnosti zakonodajnega odločanja in ustavno načelo 'oblasti ljudstva', ne bi smela biti na voljo," je ocenil.
Kot drugo bistveno neskladnost poslovnika DZ z ustavo izpostavlja odsotnost varovalke, da bi bilo glasovanje, ki je formalno opredeljeno kot tajno, tudi dejansko tajno. Ob tem Teršek navaja več načinov glasovanja, pri katerih je tajnost izničena, samo glasovanje pa protiustavno in bi ga bilo treba razveljaviti.
Ekipa
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Kot sporno ocenil tudi ravnanje predsednika republike
Kot sporno je v pobudi ustavnemu sodišču ocenil tudi ravnanje predsednika republike Boruta Pahorja. Očita mu, da se je odločil za ponovni poziv za zbiranje kandidatur, čeprav bi lahko takoj po neuspešnem glasovanju za ustavnega sodnika predlagal enega od že prijavljenih kandidatov, tretjo osebo ali pa ponovno njega.
Slednje bi bilo po Terškovi oceni razumno ravnanje, saj da so mu poslanske skupine po neizvolitvi še vedno napovedovale najmanj 50 glasov podpore, navaja Dnevnik. Moti ga tudi, da se Pahor v postopku kandidature z njim ni niti enkrat srečal niti nista izmenjala nobene besede, da po glasovanju ni ničesar izrekel, z njim ni vzpostavil stika. "Z ravnanjem v celotnem postopku mi je predsednik republike krnil ustavno in temeljno človekovo pravico do osebnega dostojanstva," je dejal Teršek.
Teršek ustavnemu sodišču predlaga, da bodisi ugotovi protiustavnost določb poslovnika DZ o tajnem glasovanju bodisi poda ustavno sprejemljivo razlago teh določb, s katerimi bo onemogočeno protiustavno ravnanje. V obeh primerih pa naj razveljavi glasovanje o njegovi kandidaturi za ustavnega sodnika in DZ naloži, da o njem ponovno glasuje.
To pomeni, da naj bi bil ničen tudi ponovni poziv predsednika republike za prosto mesto sodnika ustavnega sodišča. Rok za prijavo na ta razpis se izteče 11. septembra, kar je tudi eden od razlogov, da Teršek ustavnemu sodišču predlaga absolutno prednostno obravnavo svoje pobude, še piše Dnevnik.
