Novice Svet24

Vlada je po koncu pogajanj o razdelitvi sredstev EU pokala od ponosa. Janez Janša in njegovi sodelavci so se na vso moč hvalili, da so uspeli iz Bruslja prinesti največji žakelj do zdaj, ob tem pa Sloveniji ohraniti status neto prejemnice. To pomeni, da bo Slovenija v naslednjih sedmih letih iz evropskega proračuna dobila več, kot pa bo vanj vplačala. A občutek super zadovoljstva je pokvarila facebook objava nemškega ministrstva za gospodarstvo in energijo, ki je ob predstavitvi naše države zapisalo, da smo sicer ena najmanjših evropskih držav, ampak zaradi uspešnega gospodarskega razvoja že neto plačniki v proračun EU. Objavo je opazila predsednica stranke SAB Alenka Bratušek, ki je ob tem pripomnila, da je zanimivo, da o tem piše nemško ministrstvo za gospodarstvo, in ne slovenska vlada.  

Namesto demantija potrditev?

Splošna ocena je, da je bila Slovenija v pogajanjih z EU uspešna. Bistven dosežek naj bi bil, da smo uspeli pridobiti dodatnih 350 milijonov evrov za zahodno kohezijsko regijo in da smo uspeli s tem zadržati primerljiv obseg sredstev, ki smo ga na področju kohezijske politike prejemali v obdobju med letoma 2014 in 2020.

Res je, da je podatek nemškega ministrstva dodan h krajši razvedrilni vsebini oziroma nekakšnemu mini kvizu o Sloveniji in da ob tem podatku ni naveden vir, prav tako ni v zapisu nikakršnih številk. A ko smo pričakovali, da bo vlada zapis demantirala in nas s številkami prepričala o nasprotnem, je Janez Janša odgovoril le: »Bili bi neto plačnica že od leta 2013 naprej (kar pomeni, da bi imeli lahko tudi nadpovprečne razvojne koristi od skupnega trga EU), če zaradi levičarskih vlad ne bi zapravili priložnosti. In z 91 odstotkov povprečne razvitosti EU leta 2008 padli skoraj na 80 odstotkov). Upajmo, da ne bo spet šest popravnih.« Torej navedb iz nemškega zapisa ni zanikal, lahko bi celo rekli, da jih je potrdil. Ob tem so se, kot je navada ob izjavah predsednika vlade, na družbenih omrežjih vrstile objave njegovih privržencev, da je dejstvo, da smo neto plačniki, znak našega dobrega razvoja in v resnici nagrada za naše dosežke. »Ko bo Slovenija postala neto plačnica, bo postala tudi razvita evropska država. Kar pa je cilj nas Slovencev, a ne? Razvite države so neto plačnice, 'nerazvite' pa so neto prejemnice,« se je glasil eden od takih odzivov na twitterju. Na provokacijo predsednika vlade se je odzvala tudi Alenka Bratušek, ki je zapisala: »Če bi leta 2013 v Slovenijo spustili 'trojko', bi postali hlapci v lastni državi. Kako razviti bi bili potem, pa lahko pogledate v Grčijo! Na srečo smo preprečili bankrot in prihod 'trojke'! Še danes bi bili med najslabšimi v EU, če bi leta 2013 v Slovenijo vstopila 'trojka'!« Njen strankarski kolega Roman Jakič pa je zapis predsednika vlade komentiral z besedami, da prehod Slovenije med neto plačnike očitno pomeni, da so zadnje vlade pred Janezom Janšo delale dobro.

Facebook

Kdo so neto plačniki?

Ali bo država v proračun EU vplačevala več, kot bo iz njega dobila ali obratno, je odvisno od več različnih parametrov, bistveni pa je, kako razvita je država v primerjavi z ostalimi članicami oziroma glede na povprečje EU. Da Slovenija ostaja neto plačnica, je, kot kaže, zgolj ocena naše vlade, glede na nekatere interpretacije pa naj bi bila taka ocena podana, ker so k sredstvom, ki jih bo Slovenija dobila iz proračuna, prišteli tudi sredstva iz sklada za okrevanje po pandemiji. Dejstvo je, da se je naš položaj spremenil, saj je zaradi brexita in izstopa Velike Britanije iz EU povprečje padlo. Zadnji znani statistični podatki o tem, katere države so neto plačnice in katere prejemnice, so iz leta 2018. Največji presežek vplačil nad izplačili ima Nemčija, sledijo ji Francija, Italija, Nizozemska in Švedska. Po odhodu Velike Britanije iz EU na seznamu neto plačnic ostaja le devet držav. Slovenija je leta 2018 prejela 471 milijonov evrov več, kot jih je v proračun vplačala. Največji presežek med vplačanim in prejetim denarjem pa imata Madžarska in Poljska.