Konec leta 2016 je Đuđićeva podpisala 300 tisoč evrov vredno posojilno pogodbo z Antonom Lucajem, slovenskim članom mednarodne hudodelske združbe, ki je bil nedolgo pred tem zaradi tihotapljenja prepovedane droge obsojen na večletno zaporno kazen in bi jo moral v tistem času že prestajati v zaporu na Dobu. Lucaj, ki se že več kot deset let ukvarja s prodajo rabljenih avtomobilov, je denar po naših podatkih porabil za nakup stanovanja na Dolgem mostu v Ljubljani. Tega mu zdaj zaradi visokega davčnega dolga želi odvzeti slovenska država, a jo pri izterjavi ovira hipoteka, ki jo je na Lucajevih nepremičninah že pred njo vpisala Đuđićeva.
Osemnajst milijonov evrov prelila v gotovino in posojila
Podrobnosti posojilnega posla Đuđićeve, njenega prvega v Sloveniji, razkriva poročilo bosanske agencije za preiskovanje in zaščito (SIPA), ki je pod drobnogled vzela transakcije naveze Dijana Đuđić–Rok Snežič prek bančnih računov v Sloveniji, Bosni in Hercegovini, Švici, Avstriji, na Slovaškem, Cipru in Madžarskem.
Kot smo poročali na necenzurirano.si, se je čez račune Đuđićeve in še dveh državljank BiH, ki so poslovno povezane z Snežičem, v šestih letih prelilo več kot 18 milijonov evrov denarja. Večino so jim ga nakazovala tuja podjetja, za katerimi je stal Miran Vuk, nekdanji župan Zavrča, s katerim je Snežič začel poslovno sodelovati leta 2013.
Velika večina tega denarja je končala v gotovini, ki so jo vpleteni dvigovali predvsem v Avstriji. Del pa je Đuđićeva prelila v donosna posojila v Sloveniji, ugotavlja bosanska SIPA, ki je podatke o tem pridobila od slovenskega urada za preprečevanje pranja denarja.
Komu je Đuđićeva posodila 2,5 milijona evrov
V naslednjih 14 mesecih je mlada državljanka BiH sklenila še najmanj sedem drugih posojilnih poslov, na podlagi katerih je različnim strankam v Sloveniji posodila okoli 2,5 milijona evrov. In sicer: 700 tisoč evrov je julija 2017 posodila Darji Erhatič, nekdanji direktorici družbe in nepremičninskega projekta Celeiapark. Leta 2012 je bila zaradi uničenja arheološkega najdišča na območju Celeiaparka obsojena na leto dni zapora; 300 tisoč evrov je prav tako julija 2017 posodila Nadi Glaser, soprogi nekdanjega predsednika uprave Perutnine Ptuj Romana Glaserja, ki danes zaseda položaj predsednika upravnega odbora Štajerske gospodarske zbornice; 150 tisoč evrov je avgusta 2017 posodila njunemu sinu Andreju Glaserju; 490 tisoč evrov je v istem mesecu posodila Robertu Renningerju, kuharskemu mojstru in lastniku zdaj že propadle restavracije Glažuta za Bežigradom v Ljubljani; 200 tisoč evrov je septembra 2017 posodila Luki Golobu, serijskemu podjetniku, ki se je doslej lotil že več poslovnih podvigov, za katerimi so ostali razočarani potrošniki. V nekaterih njegovih podjetjih najdemo posameznike iz Republike Srbske; 150 tisoč evrov je decembra 2017 posodila Jovanu Slavniću, direktorju podjetja Bismont iz Maribora. V istem mesecu je Slavnić državljanu BiH, ki je povezan z Đuđićevo, prodal podjetje Bismark. To je danes v stečaju; 450 tisoč evrov je prav tako decembra 2017 posodila stranki SDS.
Po tistem, ko je v javnosti izbruhnila afera Kredit iz Prijedora, se je posojilna dejavnost Đuđičeve vsaj uradno prenehala. Šlo je namreč za njeno zadnje posojilo, ki je bilo overjeno pri katerem od slovenskih notarjev.
Ključna vloga znanega ljubljanskega notarja
Bosanski preiskovalni organi pri tem v poročilu izpostavljajo ljubljanskega notarja Jožeta Sikoška. Ta je overjal ne le pogodbo s stranko SDS, ampak je Đuđićeva njegove notarske storitve uporabljala pri večini posojilnih poslov v Sloveniji.
Dolga leta je bil Sikošek med največjimi zaslužkarji med vsemi notarji, dokler mu ni ministrstvo za pravosodje leta 2018 odvzelo notarske licence. Konec lanskega leta je vendarle dosegel obnovo postopka o odvzemu notariata. Pravnomočna obsodilna sodba, ki je bila podlaga za odvzem, je bila namreč razveljavljena. Na ministrstvu so za Necenzurirano.si pojasnili, da postopek še ni zaključen, v njem pa ponovno presojajo, ali je Sikošek vreden javnega zaupanja za opravljanje notariata.
Na postopek obnove bi lahko vplivale tudi nove informacije o notarskih storitvah, ki jih je opravljal za Đuđićevo. V njegovi pisarni sta namreč posojilno pogodbo overila Đuđićeva in Lucaj, pri čemer je bil slednji takrat že obsojen na večletno zaporno kazen. O njegovi pritožbi pa je že leta 2015 odločilo višje sodišče v Ljubljani.
Ali je Sikošek pri overjanju 300 tisoč evrov visoke posojilne pogodbe to vedel in posel v skladu z zakonodajo prijavil slovenskim oblastem, ni mogoče preveriti. V vsakem primeru je Dijana Đuđić nadaljevala s posojanjem denarja v Sloveniji.
