Intervencijska zaščitna obleka za enega gasilca stane tudi do 2500 evrov in letos bo marsikateri novi operativec ostal brez nje.
Letos slovenska gasilska društva načrtujejo nakup 200 vozil v vrednosti 20 milijonov evrov. Prireditve, na katerih gasilci zbirajo dodatna sredstva za nakup opreme, so bile zaradi epidemije koronavirusa odpovedane, zato bodo gasilska društva imela približno 40 do 50 odstotkov manj denarja v blagajni. Če ne na veselici, lahko gasilcem pomagate s spletnimi donacijami – in za to vam ni treba seči v lastno denarnico.
Najbolj prizadeta bodo društva, ki so v tem letu načrtovala večje investicije. Intervencijska zaščitna obleka za enega gasilca stane tudi do 2500 evrov in letos bo marsikateri novi operativec ostal brez nje. Da se bo to zgodilo tudi v Bizoviku, naselju na vzhodnem delu Ljubljane, nam je potrdil predsednik tamkajšnjega prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Robi Humek. Njihove veselice so ene večjih v državi, na njih se zagotovo zbere 4000 ljudi, če pa igra kakšen zelo odmeven ansambel, jih pride še več.Letošnjo, ki bi morala biti julija, so že odpovedali.»Dokler bodo veljavni sedanji ukrepi in omejitve glede zbiranja večjega števila ljudi, pri nas veselic ne bo. Tista društva, ki imajo manjše veselice, jih bodo lahko izvajala, naša pa je ena najbolj obiskanih. V društveno blagajno prinese od 10 do 15.000 evrov (prodaja pijače in hrane ter prostovoljni prispevki kot nekakšna »vstopnina«), z letošnjim izkupičkom smo nameravali nakupiti zaščitne obleke, saj imamo nekaj novih gasilcev, za katere je dobro, da imajo lastno opremo. No, sedaj je, žal, ne bodo dobili.«
Po petih letih je obleka fuč
Finančni primanjkljaj bodo bizoviški gasilci poskusili nadoknaditi z množičnim razdeljevanjem koledarjev decembra in z organizacijo zasebnih dnevov odprtih vrat, ko občanom predstavijo delovanje društva ter jih izobrazijo v prvi pomoči, občani pa prispevajo po svojih zmožnostih.
Intervencij kljub koroni ni bilo manj, spomladi so se v Ljubljani vrstili požigi po gozdovih, tako da so imeli kar nekaj dela, ob čemer se troši zaščitna oprema. To je treba obnavljati vsako leto in prispevki občine ne zadostujejo. »Tudi oprema ima rok trajanja – obleka in škornji so varni do pet let, natančno je opredeljeno, koliko pranj zdrži, po pretečenem roku gasilec v njej ni več dobro zaščiten. Zaradi dotrajane opreme je bolj izpostavljen vročini, opeklinam,« je pojasnil Humek in malce potožil, da je otroke in mlade za gasilstvo vedno težje navdušiti. Kljub temu da so gasilske vaje brezplačna prostočasna dejavnost.
Ne bo tragedije
V Doliču, manjšem kraju med Velenjem in Slovenj Gradcem, imajo tamkajšnji gasilci glavno prireditev z veselico že tradicionalno na Florjanovo nedeljo v maju. »Takrat ukrepi še niso bili toliko sproščeni, da bi jo lahko izvedli. Sedaj so že dovoljeni dogodki s skupnim številom do 500 ljudi in bi prireditev lahko izvedli, saj smo manjši kraj z majhnim društvom. Le na razmik med mizami bi morali paziti, kar pa bi nam zaradi majhnega prireditvenega prostora (veselice so po navadi pred gasilskimi domovi in vsi okoli njih nimajo razkošne kvadrature, op. a.) povzročalo nekaj težav,« je razložil Aleš Rakovnik, predsednik PGD Dolič – Šentflorjan.
Neizvedena veselica v maju za njihovo gasilsko društvo ne pomeni prevelike tragedije, saj letos niso načrtovali investicij. »Za tista društva, ki so sredi nabave zaščitne opreme in sredi zastavljenih projektov, pa takšen izpad prihodkov ne pomeni nič dobrega. Letošnja situacija je marsikateremu društvu zapletla delovanje,« meni Rakovnik.
Dobra volja županov
Gasilska društva v manjših krajih na veselicah zaslužijo do 3000 evrov, kar je na prvi pogled precej majhen izplen za tri dni dela, vendar vsak evro veliko pomeni, sploh če vemo, da od občine tako majhno društvo na leto prejme zgolj malo večji znesek, približno 5000 evrov.
Denar za delovanje gasilskih društev zagotavlja občina, priporočilo je tri odstotke občinskega proračuna, vendar kljub temu, da so župani in županje odgovorni za požarno varnost v občinah, radodarnost do gasilcev ni samoumevna. Zneski so odvisni tako rekoč od posluha in dobre volje občinskega vodstva in včasih si morajo kakšen evro več gasilci dobesedno izboriti. Se sliši neverjetno, kajne? Sploh v državi, ki je na tradicijo in organiziranost gasilcev zelo ponosna. »Slovenski gasilci smo aktivno vključeni v mednarodno organizacijo CTIF, sedež je pri nas v Sloveniji. Vedno več je zanimanja in pohval za naš sistem, vendar ga ni lahko posnemati, saj smo ga gradili desetletja. Še najbolj so nam podobni Avstrijci, delno tudi Nemci in Hrvati. Graditi takšen sistem na prostovoljcih je za marsikoga utopija. Največje bogastvo naše organizacije so ljudje, vse drugo se da kupiti,« je povedal poveljnik Gasilske zveze Franci Petek.
Majhna gasilska društva so torej odvisna predvsem od občinskega denarja, lahko pa se prijavijo na državni razpis za sofinanciranje pri nakupu državne opreme. Enote širšega pomena, ki posredujejo ob prometnih nesrečah in v nesrečah z nevarnimi snovmi, pa financira tudi Uprava RS za zaščito in reševanje.
Prihodnost brez veselic?
So pa gasilci priznali, da zaznavajo upadanje števila veselic – ne zaradi koronavirusa, začelo se je že prej. V resnici terja veselica vsaj tri dni trdega dela 50 ljudi (gasilcev in njihovih družinskih članov, prijateljev): en dan, da vse pripravijo, dan za izvedbo ter cel naslednji dan, ko prireditveni prostor pospravljajo. Veliko požrtvovalnega dela torej. K vsemu temu je treba prišteti strošek za ansambel ter prijavo ter plačilo Združenju SAZAS (Združenju skladateljev in avtorjev za zaščito glasbene avtorske pravice) in IPF (Zavod za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije).
Ker pa so veselice del lokalne tradicije, marsikatero društvo pri organizaciji vztraja. Ponekod je to edini dogodek v kraju, ko se lahko krajani srečajo, zaplešejo in poveselijo. To pa z družbenega vidika in grajenja skupnosti ni tako zanemarljivo, kot bi si morebiti mislil kdo sredi večjega mesta. Sicer pa so tudi veselice po Ljubljani oziroma njenem obrobju zelo dobro obiskane, lani nam je glasbenik štajersko-koroškega narodno-zabavnega ansambla povedal, da je njihov urnik z igranjem na veselicah zaseden že za leto 2021 – in to večino po Ljubljani in njeni okolici, kar ga je močno presenetilo. Morda bodo veselice zaradi vsega naštetega postale bolj kot za vaško značilne za mestno oziroma primestno okolje?
Ne bo denarja za prihodnost
Poveljnik Gasilske zveze Črnomelj Jože Vrščaj vidi izpad dohodkov zaradi odpovedi veselic kot tragedijo za društva. »Ne bo sredstev za investiranje v prihodnost – odpadli bodo tabori in programi za mladino, v katero je treba vlagati, da jih že v ranih letih 'zastrupiš' z gasilstvom. Opremo nabavljamo centralno iz sredstev državnega požarnega sklada, ki predstavljajo 12 odstotkov proračuna Gasilske zveze Črnomelj, zato glede opreme nisem tako zaskrbljen, čeprav bomo tudi te lahko nabavili manj. Bodo pa izpad siloviteje občutili v društvih, kjer so načrtovali obnovo gasilskih domov. Denar od veselic gre namreč predvsem za dodatne izboljšave, programe in dela na objektih.«
Gasilska društva pod okriljem črnomeljske zveze so doslej vse veselice odpovedale, vendar Vrščaj pričakuje, da se bo julija le zgodila kakšna. »Nekateri se že pripravljajo na to, pri čemer sledijo navodilom in usmeritvam NIJZ. Je pa življenje v društvih zaradi koronavirusa na splošno zastalo, tudi na intervencije se zaradi preprečevanja širjenja virusa podaja minimalno število operativcev.«
Temeljna dejavnost gasilskih društev ni ogrožena, iz občin ni podatkov o nižanju sredstev, torej nam za zagotavljanje javne gasilske službe ni treba skrbeti. Vrščaja glede prihodnosti malce skrbijo le območja s pretežno starejšo populacijo. »Če se ti kraji (npr. Poljanska dolina in Stari trg) ne bodo razvijali, se zna zgoditi ukinjanje gasilskih enot in posledično slabšanje požarne varnosti.«
Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja Jana.
