Finančni ministri EU so danes na videokonferenci prvič razpravljali o 750 milijard evrov vrednem svežnju za obnovo Evrope po pandemiji covida-19, imenovanem Evropa nove generacije. V ospredju je bil temeljni del svežnja, instrument za okrevanje in odpornost, za katerega je predvidenih 560 milijard evrov, od tega 310 milijard evrov za nepovratna sredstva in 250 milijard evrov za posojila.
Instrument za okrevanje in odpornost, poznan po angleški okrajšavi RRF, bo pomagal članicam pri reformah in naložbah s ciljem blaženja gospodarskih in socialnih posledic pandemije ter zagotavljanja bolj trajnostnih in odpornih gospodarstev. Sveženj za okrevanje je sicer tesno povezan s prihodnjim večletnim proračunom unije, ki naj bi bil vreden 1100 milijard evrov.
Komisija je že objavila razrez zgornje meje nacionalnih ovojnic nepovratnih sredstev iz RRF. Sloveniji je namenila 1,7 milijarde evrov, izraženo v stalnih cenah. Če se poleg RRF upošteva še novi kohezijski instrument React EU ter okrepljena sklada za razvoj podeželja in za pravičen zeleni prehod, pa naj bi bilo Sloveniji neuradno v okviru svežnja za okrevanje namenjenih 5,1 milijarde evrov.
Večletni finančni okvir
Na vprašanje, ali je Slovenija s temi izračuni zadovoljna, je minister Andrej Šircelj danes odgovoril, da je težko govoriti o zadovoljstvu ali nezadovoljstvu, a da je za zdaj ta ocena ustrezna. "Ta sredstva potrebujemo in upamo, da bo Evropska komisija, ko bo natančneje določala merila za pridobivanje teh sredstev, ostala pri teh ocenjenih vrednostih," je dejal v pogovoru s slovenskimi dopisniki v Bruslju.
Slovenija se po Šircljevih besedah vseskozi zavzema za ambiciozen in v prihodnost naravnan večletni finančni okvir ter ocenjuje, da so predlogi Evropske komisije korak v pravo smer in da bodo vsekakor v pomoč državam, da se bodo laže soočile s krizo. Za Slovenijo je po ministrovih besedah ključna tudi solidarnost, saj ta kriza ni klasična ekonomsko-finančna kriza.
Članice sicer niso enotne glede obsega svežnja za okrevanje, glede razmerja med nepovratnimi sredstvi in posojili oziroma vprašanja, ali naj bodo na voljo samo posojila ali samo nepovratna sredstva, ter glede vprašanja pogojevanja teh sredstev z reformami, predvidenimi v rednih letnih evropskih reformnih, proračunskih in naložbenih priporočilih članicam.
"Ne moremo reči, da je mnenje poenoteno glede tega, koliko, komu in kako," je dejal Šircelj. "Vsekakor pa je poenoteno mnenje, da je treba zagotoviti tak program za Evropo, da bo spet zaživela v vsej svoji moči glede konkurenčnosti in prodornosti gospodarstva (...) ter zagotoviti dovolj sredstev za zdravje ljudi, če bi se epidemija ponovila," je še poudaril.
Minister je izpostavil tudi pomen povezave z reformami, ki so predvidene za posamezne članice. Za Slovenijo je po njegovih besedah pomembno, da se sektorsko pomaga nosilnemu delu gospodarstva, zlasti izvozu, ter da se zadrži vpetost slovenskega gospodarstva v globalne verige.
Predvsem pa je Sloveniji po Šircljevih besedah v interesu, da vsi evropski instrumenti začnejo delovati čim prej in da čim prej pridejo do tistih, ki jih najbolj potrebujejo, zlasti do gospodarstva. Minister izpostavlja, da je Slovenija v ta namen tudi že pripravila projekte in odpravila nekatere birokratske ovire.
Na sploh si je treba po njegovem prepričanju prizadevati za čimprejšnji dogovor o celotnem svežnju za obnovo Evrope po pandemiji, pri čemer pa je težko napovedovati, ali ga bo mogoče doseči še pred poletjem.
