TZS je danes skupaj z nekaterimi trgovci iz različnih panog ponovno opozorila na morebitne posledice sprejetja novele zakona v trgovini, ki je v državnem zboru na predlog Levice in bi, z nekaterimi izjemami, določil, da morajo biti trgovine ob nedeljah in dela prostih dneh zaprte.
Lahova je dejala, da bo novela, če bo določala izjeme glede obratovalnega časa, brez dvoma povzročila - kot so že v letih 2006 in 2007 - ustavno presojo. "In to ne le zaradi svobodne gospodarske pobude, ampak tudi ker - kot je takrat ugotovilo ustavno sodišče - so vse arbitrarno določene izjeme neosnovane," je ocenila.
Škoda bo že storjena
Tega se po njenih besedah poslanci zavedajo, ampak bo s sprejetjem zakona škoda že storjena. Ustavna presoja bo šele čez leto ali dve, ta čas pa bodo delavci že izgubili delo in kupna moč se bo že odlila v tujino.
Sindikatom so - skladno s pozivi predsednika vlade, da je treba rešitev najti v socialnem dialogu - minuli petek poslali predlog dogovora, s sprejetjem katerega bi po besedah predsednice TZS lahko ustavili sprejemanje zakona v DZ. Kaj predlagajo, Lahova ni želela razkriti.
Za sindikate predlog ni sprejemljiv
Generalni sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije Ladi Rožič je danes povedal, da o odgovoru še razpravljajo, da pa predlagani dogovor zanje ni sprejemljiv. Med drugim naj bi bilo predlagano, da se dogovarjanje glede obratovalnega časa ob nedeljah prekine za šest mesecev, ko bi bili že znani učinki krize. Rožič je sicer kritičen do navedb TZS o padcu prometa, saj da navaja znižanje prometa v trgovini z avtomobili in avtomobilskimi deli, medtem ko trgovina z živili po Rožičevih besedah beleži rast prometa.
Preveč ali premalo?
TZS poudarja, da v času krize ni primeren trenutek za omejevanje odprtja trgovin ob nedeljah in da bi si morali vsi deležniki prizadevati za oživitev gospodarstva. Zbornica ocenjuje, bodo prihodki v trgovini na drobno letos padli za 10 odstotkov, posledično bi lahko delo izgubilo 12.000 zaposlenih. Lahova je zavrnila navedbe sindikata, da je v panogi 7000 zaposlenih premalo, in dejala, da je na zavodu za zaposlovanje trenutno 3000 brezposelnih trgovcev. "Ukrepi države so bili pravi ... in so rodili določene sadove, vendar ne povsod," je dejala.
Nakupi se ne prerazporedijo
Direktor skupine Tuš Andraž Tuš je dejal, da se nakupi ne prerazporedijo na druge dni v tednu. Denar gre verjetno v tujino, Italijo, Hrvaško, Madžarsko, kjer nimajo omejitev, del pa tudi na bencinske servise v Sloveniji, je ocenil. Dejal je, da bo v živilskih trgovinah prišlo do dodatno zavržene hrane, in sicer po njegovih besedah za 80 velikih tovornjakov letno.
Direktorica družbe Magistrat International, ki med drugim upravlja trgovine z oblačili Emporium, Helena Draškovič je dejala, da si je marsikdo lahko čas za nakupovanje oblačil vzel ob nedeljah. Če bodo ob nedeljah trgovine zaprte, bodo kupci odšli drugam, študentje, ki "so radi delali ob nedeljah", pa bodo izgubili delo, je dodala.
Direktor in lastnik družinskega podjetja VBM Korenček Marijan Volavšek je dejal, da je bilo nedeljsko zaprtje zaradi epidemije šok tako zanje kot za kupce, saj so dežurna prodajalna v svojem kraju. Ob padcu prometa imajo težave z likvidnostjo in presežek delavcev - trenutno je presežnih 10 odstotkov zaposlenih.
Direktor kmetijske zadruge Agraria Robert Fakin je dejal, da z zakonom ne bomo spremenili potrošniških navad. Zaprtje prodajaln ob nedeljah je po njegovih besedah precejšen udarec za kmete, ki 90 odstotkov pridelave prodajo zadrugi. Meni, da bodo kupci odšli v bližnja nakupovalna središča v Italijo, povečala bi se lahko tudi prodaja pridelkov na črno.
