Eno izmed največjih težav predstavlja pomanjkanje sezonske delovne sile, ki so jo države pred koronavirusom v večini iskale v tujini. Prostovoljci namreč le stežka nadomestijo za kmetijstvo usposobljene delavce.
Združenji evropskih kmetov in zadrug opozarjata, da so potrebni dodatni tržni ukrepi, ki jih je treba aktivirati in financirati iz proračuna EU zunaj finančnega okvira skupne kmetijske politike. Pregled evropskega kmetijskega trga namreč kaže precej slabo sliko, ki se je deloma že, brez dvoma pa se bo v celoti kmalu prikazala tudi v Sloveniji.
Težave z delovno silo; na udaru sadjarji in zelenjadarji
Kljub prizadevanjem Evropske komisije in držav članic, da bi zagotovili nemoteno delovanje notranjega trga, še vedno ostajajo težave pri ohranjanju dobrega delovanja kmetijsko-prehranske verige. Pomanjkanje delovne sile pomeni težavo, saj države članice nimajo enakovrednega dostopa do sezonske delovne sile, ki je odvisna od prostega pretoka ljudi v EU. Mnoge meje so zaprte in delodajalci težko zaposlijo sezonske delavce, ki kljub potovanju tvegajo obvezno karanteno ali zbolijo. Prostovoljci ne morejo nadomestiti manjkajočih delavcev v dejavnostih, za katere je potrebna usposobljena delovna sila. To je posebej občutno zlasti v sadjarstvu in zelenjadarstvu.
Vinarji na tleh
V vinarstvu se stanje slabša. Padca porabe na notranjem trgu in padca izvoza (predvidoma za 14 odstotkov v primerjavi z lanskim letom) nikakor ne nadomestita maloprodaja in spletna prodaja. Zaloge se kopičijo in resno prizadeti so izdelki z visoko vrednostjo. Čeprav EU že pripravlja ukrepe v okviru nacionalnih podpornih programov za vino in izjemne ukrepe, kot so krizna destilacija, zasebno skladiščenje in zeleno obiranje, takšni predlogi s finančnega vidika niso zadostni.
Veliki presežki krompirja
Trenutno je v skladiščih krompirja presežek 2,78 milijona ton. Izguba, ki jo ta presežek predstavlja, naj bi presegla 400 milijonov evrov. Obstoječi ukrep za stabilizacijo trga še zdaleč ni dovolj za reševanje problemov, s katerimi se srečujejo pridelovalci krompirja in njihove zadruge. Zanje bodo pomembne hitre likvidnostne pomoči in državna poroštva.
Padec cen ječmena
V panogi pridelave žit ugotavljajo, da je cena ječmena padla zaradi padca cene uvoženih žit iz tretjih držav. Samodejni mehanizem EU za nadzor uvoza je odreagiral in določil uvozno dajatev za koruzo, sirek in rž. Zaradi pomanjkanja povpraševanja v sektorju pijač je prišlo v trgovanju s pivovarskim ječmenom do zmanjšanja pogodbenih naročil za 40 odstotkov.
Manjša poraba biodizla
Pri oljnicah se pozna padec cene nafte, saj se je poraba biodizla močno zmanjšala. Zato je prišlo do zaprtja več proizvodnih kapacitet za izdelavo tega goriva. Medtem ko industrija olja še vedno deluje v normalnem obsegu, obstaja tveganje, da bo prišlo do kopičenja zalog rastlinskih olj zaradi manjšega povpraševanja. Poraba oljčnega olja se je drastično zmanjšala zaradi zaprtih hotelov in gostinskih lokalov. Možne poti trženja iščejo v izvozu, vendar so nekatere tretje države že uvedle omejitve.
Za meso največje težave še pridejo
Uvoz mesa ostaja močan. Notranji trg EU je pod pritiskom zaradi zapiranja ključnih kanalov prodaje. Uvožene količine se bodo kopičile v skladiščih, če ne bo vzpostavljenih alternativnih poti prodaje in bodo konec krize destabilizirale trg. Združenji evropskih kmetov in zadrug opozarjata, da je treba prilagoditi uvozno zakonodajo. Pri svinjskem mesu je treba urediti ukrepe za zasebno skladiščenje za prašičje trupe. Poleg pomoči za zasebno skladiščenje mesa je treba kriti tudi stroške vzdrževanja živali na kmetiji zaradi zmanjšanja povpraševanja. Komisija ni predlagala nobenega sistema zasebnega skladiščenja telečjega mesa kljub težkim razmeram zaradi zaprtja prehrambnih storitev.
Trgovci izkoriščajo položaj z nepoštenimi praksami
Kot posledica trenutnega stanja prihaja do zaznanega povečanja nepoštenih praks trgovanja. Med njimi so nespoštovanje in enostranske spremembe pogodb, nižanje cen, spremembe pogojev dostave in prisilni rabati. To je še posebej izrazito v primeru svežih in pokvarljivih izdelkov s kratkim rokom uporabe. Opazili so tudi primere zavajajočega označevanja države porekla in uveljavljanje kazni za dobavitelje, ki naročenih količin iz upravičenih razlogov niso mogli dostaviti pravočasno. Nekateri poročajo tudi o uporabi strategije trgovcev na drobno, katerih namen je zabrisati segmentacijo izdelkov na trgu. Tak primer so jajca proste reje in jajca iz hlevske reje s podobnimi cenami.
