DZ je prejšnji teden presodil, da je predlog novele zakona o trgovini, ki predvideva nedeljsko zaprtje trgovin in ga je v DZ na podlagi poziva sindikata vložila Levica, primeren za nadaljnjo obravnavo. V TZS noveli ostro nasprotujejo. Vlada dodaja, da bi bile v zakonu številne izjeme.
Zaprtje trgovin ob nedeljah in dela prostih dneh po prvi fazi obravnave v državnem zboru predvideva novela zakona o trgovini. To bi, kot poudarja Trgovinska zbornica Slovenije (TZS), "imelo hude posledice za trgovinsko panogo in celotno slovensko gospodarstvo". Enako velja za trenutno veljaven vladni odlok o omejitvah ponujanja in prodajanja blaga in storitev, ki prav tako ohranja zaprte prodajalne ob nedeljah in praznikih.
"Posebej hude posledice bosta zakon, če bo sprejet v trenutno predlagani obliki, in omenjeni odlok imela za mikro in male trgovce," so poudarili v sekciji malih trgovcev in zadrug, ki deluje v okviru TZS. S takšno ureditvijo oziroma omejitvijo poslovanja je "resno ogrožen obstoj malih trgovcev, ki bi bili primorani odpuščati zaposlene", so zapisali v sporočilu za javnost.
Aprila na zavod 3000 zaposlenih v trgovini
Spomnili so, da se je zgolj v marcu in aprilu, ko so veljali strogi omejevalni ukrepi zaradi epidemije covida-19, na zavodu za zaposlovanje prijavilo več kot 3000 zaposlenih iz trgovine. Realni prihodki trgovine na drobno so bili ti aprila letos glede na marec nižji za skoraj devet odstotkov, v primerjavi z aprilom lani pa skoraj za četrtino.
Večja gneča v soboto
Trgovcem je prikimal tudi ekonomist Igor Masten. "Če izhajamo iz tega, da se bo okoli 10 odstotkov prometa, kolikor ga trgovci po lastnih navedbah ustvarijo z obratovanjem ob nedeljah, po vsej verjetnosti preselilo na druge dneve v tednu, zlasti na soboto, to pomeni, da se bo gostota obiska trgovin povečala," Mastenove besede povzema TZS. Možnost obvladovanja varnostnih tveganj se bo tako občutno zmanjšala.
Prav tako bi se pomembno poslabšal položaj zaposlenih, ki so običajno za delo ob nedeljah in praznikih precej bolje plačani kot za delo ob delovnikih. Z omejevanjem dela ob nedeljah in praznikih se tako po oceni ekonomista zaposlenim v trgovini jemlje možnost, da sami odločijo in se z delodajalcem dogovorijo, kdaj in na kakšen način bodo delali in si povečali osebni dohodek.
Nenazadnje Masten opozarja na odpuščanje, saj bi se potreba po delavcih ob manjšem številu delovnih dni zagotovo zmanjšala: "Treba se je vprašati: ali je v času oziroma pred vrati najhujše gospodarske krize po drugi svetovni vojni, ko gospodarstvo nujno potrebuje čim večjo aktivnost in ukrepe proti brezposelnosti, res pravi čas, da sprejemamo ukrepe, ki delujejo ravno v nasprotno smer?"
Nedelja in prazniki ključne v turističnih krajih
Pri sekciji malih trgovcev in zadrug so izpostavili več malih trgovcev, ki se zavzemajo za odprtje trgovin ob nedeljah. Med njimi je direktor kmetijske zadruge Agraria, ki se nahaja tik ob meji, Robert Fakin. "Imeti trgovine zaprte v času, ko bo na obali več turistov, se mi zdi neumno. Nedeljskega izpada dohodka vsekakor ne bomo mogli nadomestiti v ponedeljek, saj bodo potrošniki enostavno odšli v najbližjo odprto trgovino, kar pomeni čez mejo, v tujino," je poudaril.
"65 zaprtih nedelj in dela prostih dni v enem letu za nas pomeni za skoraj dva meseca manjši priliv prihodka, kar si ob nedavni obnovi trgovine težko privoščimo," je izpostavil Danijel Kozjak iz Marketa Betka. "Delo ob nedeljah in praznikih je v turističnih krajih eksistenčnega pomena," pa je dodala Maruša Škopac iz družbe Fama trend.
Dialog in izjeme
Vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin je na vladni novinarski konferenci danes poudaril, da dialog med gospodarskim ministrom Zdravkom Počivalškom in predsednico TZS Maričo Lah "ves čas poteka". "Išče se kompromisna rešitev," je pojasnil.
"Kot veste, obstojijo kar precejšnja prizadevanja, da bi prepoved nedeljskega dela v trgovinah ostala, gotovo pa bodo v vsakem primeru izjeme," je dejal Kacin. Končni dogovor bo stvar dialoga, je še zatrdil.
