"Še prejšnji teden sva se srečala in imela poglobljen, življenjski pogovor. Med drugim mi je dejal, da naj nadaljujemo s pozitivnim delom v korist slovenskega športa in družbe nasploh. Pa sem mu dejal, 'saj se še ne poslavljaš, boš še kar nekaj časa z nami'. A mi je odvrnil, da temu ni tako, 'kmalu me ne bo več'. Ponovno sem mu dejal, da ni videti tako. Odgovoril je odločno, da se sam dobro pozna in ve, kaj mu pravi njegovo telo," je svoje zadnje srečanje s Kocijančičem opisal Gabrovec.
"Potem ga konec tedna nisem več dobil na telefon. Klical sem Toneta Jagodica, ki mi je dejal, da ne more več govoriti. Bil je to velik šok zame tedaj in je danes, zdaj, kmalu potem, ko smo zvedeli, da je Janez umrl. Počutim se, kot da bi mi umrl tesni družinski član," je z grenkobo v glasu nadaljeval Gabrovec.
"Od leta 2002, ko sem v izvršnem odboru OKS, sem se od Janeza Kocijančiča izjemno veliko naučil. Bil je izjemna osebnost, zelo smo ga cenili. Učili pa smo se, ne iz njegovih besed, ampak iz njegovih dejanj. Nobeno še tako izurjeno pero ne more pričarati takega leposlovja, take knjige, kot jo je on pisal v živo z delom pred našimi očmi."
Dobre prakse
Gabrovec je bil kot drugi predsednik OKS v zgodovini izvoljen 16. decembra 2014. Že tedaj je napovedal, da bo skušal zadržati vse dobre prakse iz dela dotedanjega predsednika.
"Tedaj so me tudi vprašali, če se mogoče zavedam, da stopam v prevelike čevlje. Pa sem odvrnil, da imava enako številko noge. To je sicer res, ampak drugače pa je pustil tako globoko sled v slovenskem in svetovnem športu, da je to ob tem trenutku težko opisati in strniti. Vse to bo prišlo še za nami, za nami vsemi v slovenskem in mednarodnem športu," je dejal Gabrovec.
Gabrovec je ob koncu posebej podčrtal Kocijančičevo osebnost. "Izjemen mož, velik človek. Nikoli ni povzdignil glasu, vedno je znal pomiriti strasti in ni bil zahrbten, ne za sodelavce in tudi drugače ne. Za člane Evropskih olimpijskih komitejev je bil kot oče, tako so mu mnogi tudi rekli. Izjemno smo ga cenili doma in na tujem. Seveda je imel tudi peščico nasprotnikov, ampak tako pač je. Ampak mi vemo, kdo je bil Janez Kocijančič," je zaključil Gabrovec.
Poklicna sopotnika: Bil je velik in veder mož širokega duha
Podpredsednica Mednarodnega sveta arbitražnega razsodišča za šport (ICAS) Tjaša Andree Prosenc in Tone Jagodic, dolgoletni generalni sekretar Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS), sta Janeza Kocijančiča ocenila kot eno največjih imen slovenske politike in gospodarstva, ki je izjemen pečat pustil tudi v mednarodnem športu.
"Njegovi dosežki so vsem znani, njegov značaj in osebnost pa lahko z enim stavkom strnem v dejstvo, da je bil čudovit športni prijatelj, na katerega si se lahko vedno zanesel in nanj računal," je bila ob novici o smrti Kocijančiča pretresena Tjaša Andree Prosenc. "Tudi predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomas Bach ga je imel rad in ga je visoko cenil. Predsednik ICASA John Coates pa je celo dejal, da je najbolj inteligenten mož v svetovnem športu."
Kot drugega očeta pa ga je opisal Jagodic. "Glede na to, kaj je vse dosegel in kaj je storil v življenju, je izjemno pomembna osebnost ne le pri nas, ampak tudi na tujem. Kot človek je bil dober, zaupal je ljudem, bil optimist, razgledan in izobražen," je povedal. "Bil je veder, izjemen motivator. 'Ajde fantje, gremo', je rekel, ko so bile okoliščine videti res težke. In smo šli naprej."
Kocijančič je bil prvi mož slovenskega olimpijskega gibanja kar 23 let, vse do leta 2014, ves ta čas je bila Andree Prosenčeva njegova tesna sodelavka kot članica izvršnega odbora OKS, kjer je bil Jagodic od leta 1992 generalni sekretar.
Voz je vlekel naprej
Slednji je bil Kocijančičeva desna roka tudi na mestu predsednika Evropskih olimpijskih komitejev (EOC) od izvolitve leta 2017, ter še leto dni prej, ko je Kocijančič začasno vodenje prevzel po korupcijski aferi zaradi preprodaje vstopnic na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru 2016, ko je moral odstopiti Irec Patrick Hickey.
"Vsi so ga zelo spoštovali, vsi po vrsti. Govoril sem pravkar s pisarno EOC v Rimu, vsi so šokirani, čeprav je bilo zaradi njegove bolezni to mogoče tudi pričakovati," je povedal Jagodic.
"Vodenje EOC po OI v Riu je bilo zelo burno in Janez je znal umiriti razburkano ladjo. Ki jo je na nek način krmaril že prej. V njegovih rokah je bil zagon in operativna organizacija prvih evropskih iger v Bakuju leta 2015. Lahko mirno rečem, da jih brez njega ne bi bilo. Vedno je vlekel voz naprej, ko je bilo najtežje in ko drugi niso več videli, kako naprej," je izpostavil Jagodic.
"Tako mi je hudo. Še prejšnji teden sva govorila, v petek pa ga na telefon nisem mogla več dobiti, niti na e-pošto ali sms ni odgovoril. Tedaj sem vedela, da je res hudo. Odšel je velik človek, izjemen predsednik, občudovanja vreden mož. Če se le spomnim, kakšen je bil njegov nedavni zadnji intervju, ki ga je imel na nacionalni televiziji. Kakšno širino je imel na številnih področjih življenja," je končala Tjaša Andree Prosenc.
Politični sopotniki se ga bodo spominjali kot ugledne osebnosti, pa tudi kot načelnega človeka, ki je imel vedno kako aktualno šalo v rokavu. Tudi na družbenih omrežjih si sledijo izrazi sožalja družini.
