Kot je Pečan pojasnil, je ukrep pričakovan in bodo pouk lahko organizirali. Težave pa imajo pri organizaciji prevoza v šolo, šolske prehrane in podaljšanega bivanja.
Kot je prikazal na primeru osnovne šole Janka Modra v Dolu pri Ljubljani, kjer je Pečan ravnatelj, v šolo z avtobusi prihaja 178 učencev. "Ukrepi na področju avtobusnih prevozov niso bili zrahljani. Tako se ob upoštevanju priporočil lahko v 50-sedežnem avtobusu vozi 14 učencev," je povedal.
"Nespoštovanje do učencev in staršev"
Organizacijo pa še dodatno otežuje kratek čas, ki ga imajo na voljo za pripravo. "Vse te usmeritve in okrožnice dobivamo pozno. To smo dobili v četrtek in naj bi jo izvajali že v ponedeljek. Večinoma smo do sedaj dobivali ob petkih, tudi popoldne in pozno zvečer," je Pečan kritičen. Za uresničevanje vladnih odločitev morajo tako skrbeti med vikendi, kar po njegovih navedbah otežuje tudi komunikacijo s starši.
"Tukaj se s strani politikov kaže zelo veliko nespoštovanje do učencev in staršev. Da ne omenjam spoštovanja do zaposlenih v šoli in do vodstva šol," je dejal. "Ne moremo obveščati ljudi na način, bodite pripravljeni, če bo morda ali pa ker je verjetnost, da se bo zgodilo nekaj. To ne gre. Tukaj so vendarle v igri ljudje, zdravje in življenja. Ni dostojno, da se te stvari pelje na tak način," je opozoril.
Sindikat: šolniki niso sodelovali pri sprejemanju te odločitve
Tudi Štrukelj iz Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) je kritičen do sprejemanja odločitve o odpiranju šol. Za STA je poudaril, da šolniki niso sodelovali pri sprejemanju te odločitve. S tem po njegovih besedah vlada sporoča, da učiteljstvo nima pravice sodelovati pri oblikovanju šolskih politik in se dogovarjati o vrednotenju dela.
Štrukelj je še opozoril, da odgovornost za morebitno širjenje koronavirusa ne sme pasti na ravnatelje ali učitelje, ampak jo nosijo tisti, ki so odločitev sprejeli. Spomnil je, da je Nacionalni inštitut za javno zdravje opozoril, da bo tveganje za širjenje koronavirusa v tej fazi odpiranja šol večje.
Kot eno izmed ključnih vprašanj pa je izpostavil položaj izobraževanja na daljavo. "Vprašanje je, na kakšen način se bo to naprej razvijalo pri srednjih šolah, glede na to, da je vezano na interventni zakon, ki velja samo do konca maja," je povedal. "V resnici ne bomo imeli neke resne zakonske podlage za to, ker se s prenehanjem tega protikoronskega ukrepa izobraževanje na daljavo izteče, se postavi vprašanje podlage za to," je dejal.
Vprašanje izplačila dodatkov za večje obremenitve med epidemijo
Šole so se sicer zaprle s 16. marcem, in sicer z odredbo o prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih, ki jo je tedanji minister za zdravje Aleš Šabeder izdal 12. marca na podlagi zakona o nalezljivih boleznih in po sklepu vlade. Pozneje pa je aktualna vlada odredbo nadomestila z odlokom o začasni prepovedi zbiranja ljudi v omenjenih zavodih, ki se prav tako sklicuje tudi na zakon o nalezljivih boleznih in je že doživel nekaj sprememb.
Med perečimi vprašanji pa ostaja izplačilo dodatkov za večje obremenitve med epidemijo. "Veliko razburjenja povzroča dejstvo, da so učitelji in drugi strokovni delavci upravičeni do tega dodatka zgolj za prvih 14 dni epidemije, ko se je začelo izobraževanje na daljavo. Medtem ko so ravnatelji in zavod za šolstvo deležni tega za ves čas epidemije," je povedal Štrukelj.
