Klemen Podobnik, ki je profesor gospodarskega in evropskega prava na ljubljanski pravni fakulteti, je na današnjem tajnem glasovanju v državnem zboru dobil jasno podporo 78 poslancev, trije pa so bili proti. Podobnik je bil je edini kandidat, ki ga je za eno izpraznjeno sodniško mesto predlagal predsednik Borut Pahor.
Razpis za drugo sodniško mesto bo treba ponoviti
Nekoliko bolj se je zapletlo pri glasovanju za drugo sodniško mesto, saj je Pahor - tudi na podlagi predloga Sodnega sveta - v DZ poslal dva kandidata, profesorja Jureta Vidmarja in Nino Savin Bossière. Poslanci so morali o tem sodniškem mestu opraviti dva kroga glasovanj, a na koncu nihče ni dobil zahtevanih 46 poslanskih glasov podpore.
V prvem krogu glasovanja med Vidmarjem in Savin Bossièrejevo je bilo izmed 84 prevzetih glasovnic kar 37 neveljavnih. Izmed 47 veljavnih glasov pa jih je bilo 36 za Vidmarja in 11 za Savin Bossièrejevo. To je pomenilo, da so poslanci opravili še eno tajno glasovanje zgolj o Vidmarju, na katerem je potem izmed 71 veljavnih glasovnic dobil 40 glasov podpore, 31 poslancev pa je glasovalo proti.
To pomeni, da bo treba razpis za drugo sodniško mesto še enkrat ponoviti. Postopek izbire se sicer vleče že skoraj polni dve leti. Prvi razpis je bil namreč objavljen junija 2018, predsednik Pahor pa je tedaj DZ predlagal dotedanjega sodnika Mira Preka in profesorja Marka Pavliho.
Slednji je v DZ dobil podporo, Prek pa je bil zavrnjen, ker je tik pred odločanjem o njegovi kandidaturi v DZ na dan prišlo, da je imel afero s sodelavko in da naj bi jo tudi spolno nadlegoval. Čeprav je Prek obtožbe zanikal, je marca lani v DZ dobil le 39 od potrebnih 46 glasov.
Podobnika čaka še preizkus pred odborom 255
A potem je junija lani Pavlihi spodletelo pred t. i. Odborom 255, ki po 255. členu pogodbe o delovanju EU ocenjuje primernost in strokovnost predlaganih kandidatov za sodnike Sodišča EU. Tako je bilo treba ponoviti razpis tudi za to sodniško mesto. Ko je Preku septembra lani potekel mandat, pa je Slovenija zdaj na tej veji Sodišča EU brez svojega sodnika.
Preizkus pred Odborom 255 zdaj čaka tudi Podobnika. Na februarski predstavitvi v predsedniški palači je bil samozavesten, da bi mu to lahko uspelo. Je sicer profesor gospodarskega in evropskega prava na ljubljanski pravni fakulteti, gostujoči profesor na latvijski pravni fakulteti in tudi strokovnjak s področja prava intelektualne lastnine in konkurenčnega prava, ki predstavlja velik del obsega dela Sodišča EU.
Neuspeh pred Odborom 255 sicer ni nekaj neobičajnega; glede na statistiko je v svojem prvem poizkusu neuspešna kar približno tretjina kandidatov.
