Drugi tir je trenutno največji slovenski infrastrukturni projekt. Njegova vrednost je ocenjena na 1,2 milijarde evrov. Lani jeseni je podjetje 2DTK, ki ga je država ustanovila za gradnjo drugega tira, objavilo razpis za gradbena dela. Za 700 milijonov evrov vreden posel se je potegovalo 15 gradbincev. V drugi krog se jih uvrstilo deset, ki bi morali v prihodnjih mesecih oddati ponudbe.
Bodo pri drugem tiru zraven spet Madžari?
Poročali smo že, da v SDS že iščejo alternativne načine za izpeljavo gradnje in financiranje projekta. Za zdaj najresnejši scenarij je prenos podjetja pod okrilje Slovenskih železnic (SŽ). To možnost je SDS vnesla že v koalicijsko pogodbo. Že prejšnji mesec so na Necenzurirano.si razkrili, da si želi pogovore o sodelovanju pri gradnji drugega tira obuditi tudi madžarska vlada. To temo je že marca ob svojem obisku v Sloveniji odprl tudi madžarski zunanji minister Peter Szijjarto
Toda zdaj imajo v podjetju 2DTK težavo. Skozi sito so spustili štiri kitajske in pet turških gradbincev, ki se za posel potegujejo sami ali v konzorcijih. To pa očitno ni bilo po volji državi.
Vlada je tako prejšnji teden na pobudo ministra za okolje in prostor Andreja Vizjaka (SDS) sprejela nov interventni zakon za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij, ki uvaja pomembno spremembo na področju javnega naročanja. Sodelovanje na javnih razpisih otežuje ponudnikom iz držav, ki niso članice EU, torej tudi Kitajcem in Turkom.
Kitajci in Turki s prenizkimi cenami niso več dobrodošli
Pri tem se sklicuje na smernice Evropske komisije. Z njimi želijo v Bruslju preprečiti, da bi posle pri projektih, financiranih z evropskim denarjem, dobivala podjetja iz Kitajske in drugih držav. To se je denimo zgodilo na Hrvaškem, kjer 420 milijonov evrov vreden most čez Pelješac gradi China Road and Bridge Corporation.
Nov zakon bo tako omogočal, da se lahko iz javnih razpisov izključijo ponudniki iz tretjih držav, ki konkurente premagujejo z neobičajno nizkimi cenami. Država bo preverjala, ali prejemajo prikrito pomoč matičnih držav in na tujih trgih uporabljajo nepoštene poslovne prakse. Njihove ponudbe bodo morale izpolnjevati evropske standarde na področju varovanja okolja in spoštovanja delovne zakonodaje. Brez dokazovanja bo lahko zavrnila ponudnika, če je ne bo prepričal, da lahko ob spoštovanju vseh predpisov izvede naročilo po ponujeni ceni.
Še pred kratkim je država kitajske gradbince vabila v Slovenijo. Nekdanja ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je junija lani v Pekingu predstavljala projekt drugi tir in tamkajšnje gradbince vabila k prijavi na razpise. Dva meseca pred tem je bil na Kitajskem tudi minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek. Predstavniki kitajskih gradbenih korporacij so redno trkali na vrata slovenskih politikov. Po novem ni več tako. Razlogov za to je več.
Imena s črne liste Svetovne banke
Evropske države želijo preprečiti odliv velikega dela denarja za investicije v tujino. Turški in kitajski gradbinci namreč v Evropo pripeljejo svoje delavce, podizvajalce in pripadajočo logistiko, zato lahko ponujajo najnižje cene. Med epidemijo covida-19 se je to izkazalo za oviro. Turški Cengiz, ki gradi predor Karavanke, prijavil pa se je tudi za drugi tir, tako na gradbišče še vedno ne more pripeljati svojih delavcev.
Po informacijah Necenzurirano.si so v vladi Janeza Janše že pred časom prejeli tudi informacije o spornih praksah Kitajcev in sumih korupcije na razpisih v drugih državah.
Vsi kitajski ponudniki, ki jim je 2TDK priznal sposobnost za gradnjo drugega tira, so se tako v zadnjem desetletju znašli na črni listi Svetovne banke. China State Construction Engineering Company je nanjo prišla dvakrat – nazadnje še junija lani zaradi nepravilnosti pri gradnji avtoceste v Gruziji. Kako je lahko torej prišla skozi sito 2TDK? »Od Svetovne banke smo prejeli odgovor, da ji je uvrstitev na 'črni' seznam potekla 3. marca letos,« odgovarjajo v podjetju, ki ga vodi Dušan Zorko.
China Communications Construction Company je bila na črni listi kar šest let, med letoma 2011 in 2017, zaradi »goljufivih« praks pri gradnji cest na Filipinih. Na istem seznamu se je zaradi prevar in korupcije znašla tudi nigerijska podružnica China Railway Group. Leta 2015 pa je Svetovna banka sodelovanje pri poslih, ki jih financira, za leto in pol prepovedala trem podjetjem v lasti China Gezhouba Group Company, ki se prav tako poteguje za drugi tir.
80 evropskih milijonov visi v zraku
To pa niso edine težave, povezane z drugim tirom. Podjetje 2TDK je tako prejelo tri zahtevke za revizijo, ki so jih vložili že izločeni ponudniki. To bi lahko povzročilo zamude pri projektu, za katerega je Slovenija dobila 109 milijonov evrov nepovratnega denarja iz sklada CEF (Connecting Europe Facility). Če gradbena dela na trasi ne bodo končana do leta 2023, jih bo morala vrniti.
»Denar že črpamo. Če se bo časovnica gradnje premaknila v leto 2024, bomo obvestili pristojne institucije in začeli pogovore o mogočih rešitvah. Po neuradnih informacijah Evropska komisija razmišlja o omilitvenih ukrepih, kot na primer podaljšanje finančne perspektive, zaradi covida-19,« mirijo na 2TDK.
V Bruslju sicer še vedno niso odobrili 80 milijonov evrov kohezijskega denarja, ki ga je država že upoštevala pri finančni konstrukciji projekta. Po informacijah Necenzurirano.si namreč niso naklonjeni mogoči razširitvi nove proge Divača–Koper na dva tira. To je po njihovi oceni nepotrebno, saj naj bi vlaki do Luke Koper še vedno vozili tudi po prvem, torej obstoječem tiru.
Kaj želi SDS z drugim tirom
Podobne pomisleke imajo tudi posamezniki iz vrhov SDS. Po naših informacijah so se v zadnjih tednih v vrstah vlade in njene največje stranke okrepile razprave, ali je drugi tir res še nujno potrebna naložba. Pri tem se sklicujejo na velik upad pretovora v Luki Koper, ki sta ga povzročila pandemija in izbruh gospodarske krize.
Toda vsi načrti Luki Koper so vezani na drugi tir. Po strateškem načrtu nameravajo do leta 2025 v Kopru zmogljivosti pristanišča povečati na okrog 30 milijonov ton. To je skoraj enkrat več od zmogljivosti obstoječega tira. Za investicije bodo namenili 576 milijonov evrov, od tega 363 milijonov evrov v skladišča, skladiščne površine in opremo. Preostali denar bodo namenili za ceste, tire, urejanje obale, poglabljanje morskega dna ...
Povečanih zmogljivosti Luka Koper ne bo mogla izkoristiti, če drugega tira ne bo. Če bi vlada res želela zaustaviti gradnjo drugega tira, bi morala sprejeti ugotovitveni sklep. Razvezati bi morala 250 milijonov evrov posojilno pogodbo z Evropsko investicijsko banko (EIB) in dogovore z drugimi bankami. Država bi izgubila za okrog 160 milijonov evropskih sredstev. Luka Koper pa bi v prihodnjih letih izgubila primat med pristanišči v severnem Jadranu.
