Kdo je Andrej Prebil in od kod njegov neizmeren vpliv na predsednico Aleksandro Pivec, se sprašujejo tudi v stranki Desus, a glede tega ne želijo govoriti. Potem ko je začel prihajati na sestanke poslanske skupine Desus, je bila še najbolj zgovorna izjava poslanca Branka Simonoviča. »Prišel se je predstavit, a ne vem, kaj je želel,« je dejal.
Za razumevanje konteksta je treba izpostaviti, da so poslanci Desusa trenutno ključ do Janševe koalicije. Če ta ključ v roke dobi članstvo Desusa, tedaj se od Janše terja ustanovitev demografskega sklada, ki naj bo po svoji naravi avtonomen, na to je vezana koalicijska pogodba. A če gre verjeti izjavi Franca Jurše, vodje poslanske skupine Desus, da »na nek način utrjujemo pozicijo poslanske skupine znotraj stranke; mislim, da pri tem uspevamo«, je članstvo stranke kapituliralo. Tudi po naših informacijah je Desus pobudo glede demografskega sklada prepustil stranki SDS, išče se le še odgovor na vprašanje, kdo ga bo vodil.
Tako gre razumeti tudi nepripravljenost več članov sveta stranke Desus, ki smo jih poklicali, a so se pogovoru izmikali. Glede demografskega sklada upokojence žejne čez vodo vodijo že vse od osamosvojitve. Državnega premoženja je iz mandata v mandat manj, politika pa ima jasne apetite, naj sklad ne bo avtonomen, ampak naj večina njegovih nadzorniških mest pripade koalicijskim strankam – po verigi imenovanj bi tako v podjetja, po stari navadi, te nastavljale svoje ljudi. V preteklosti so politični kadri na vodilnih mestih podjetij ta praviloma izčrpavali – to pa seveda ni v interesu upokojencev, ki bi iz tega premoženja črpali tretji steber svojih pokojnin.
Takšen koncept – naj se pod demografski sklad prenese vse gospodarstvo v državni lasti, naj torej ta postane ključ do političnega nadzora gospodarstva – zagovarjajo v stranki SDS. S konceptom, naj bo sklad avtonomen in naj podenj pride le del državnega premoženja, pa je v preteklosti nastopalo Združenje upokojencev Slovenije, katerega interesi se prekrivajo z interesi članstva Desusa. Spet svoje interese ima krog okoli Aleksandre Pivec, ki sklad vidi predvsem kot priložnost za kadrovske krepitve, v rokah pa drži ključ do koalicije – poslance Desusa.
Čudežni deček Pivčeve
Na čelu sklada se po naših informacijah želi videti Andrej Prebil, ki je že upravljal Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB). Prebil je bil iz kvote Desusa že imenovan v programski svet RTV, Pivčeva ga je pred dnevi poskušala spet zriniti še med nadzornike državnega Elesa, a neuspešno. Prebil je bil namreč do lani predsednik nadzornega sveta tega sistemskega operaterja.
Kdo je torej Prebil, ki sploh ni član stranke Desus, zdaj pa iz glavnih tokov odločanja izrinja celo stare mačke, kot je minister za zdravje Tomaž Gantar. Praviloma z Janezom Janšo ne bi smel imeti dobrih odnosov, saj je njegov oče Peter Prebil kot šef ljubljanske Službe državne varnosti leta 1988 dal ukaz, naj agentje preiščejo prostore podjetja Mikro ADA, katerega ustanovitelj je bil tudi Janša. Prav v Janševi pisalni mizi so udbovci našli tajni vojaški dokument, ki je sprožil učinek domin v aferi JBTZ, slednja pa je sprožila slovensko pomlad in posledično osamosvojitev.
Prebil drži Pivčevo v šahu, oba matira SDS
Povedano na kratko, osebni apetiti Prebila po pozicijah v gospodarstvu so nizka cena, ki jo mora SDS plačati za to, da ohrani Desus v koaliciji in upokojence še zadnjič pelje žejne čez vodo z ustanovitvijo demografskega sklada po kopitu, ki ne predvideva javne razprave o tako koreniti pokojninski reformi.
V matu ne držijo le Prebila, temveč tudi Pivčevo, s katero se je Prebil domnevno spoznal med afero pri projektu SRIPT. V tem projektu je Pivčeva kot državna sekretarka v uradu za zamejce prejela 35 tisočakov, čeprav ni bilo jasnih znakov, da je z delom k projektu kakorkoli prispevala. Med nadzorom ministrstva za gospodarstvo je temu Turistično-gostinska zbornica Slovenije (TGZS) posredovala več dokumentov, ki naj bi dokazovali, da je Pivčeva res avtorica. Predsednik TGZS je Andrej Prebil.
Stranka SDS je še novembra glede projekta SRIPT sklicala izredno sejo dveh parlamentarnih odborov in zoper Pivčevo pripravila šest sklepov. Eden od njih je govoril o forenzični preiskavi avtorstva njenih pisnih izdelkov v projektu SRIPT, poroča portal Necenzurirano.si. Sklepe kasneje brez pojasnila umaknejo, domnevno le pospravijo v predal za kasnejšo uporabo.
Njegove lovke v turizmu segajo vse do Počivalška
Prebil je svojo kariero začel v turističnih podjetjih poslovnega sistema ACH, ki ga je obvladoval Herman Rigelnik. Nadaljeval je kot predsednik uprave v sistemu Sava turizem, ko je tega nadzoroval Matej Narat, kasneje je bil še predsednik uprave hotelov Bernardin. Naslednja karierna stopnička je bilo mesto izvršnega direktorja DUTB, s katerega je odstopil marca lani, po tem ko so bile objavljene ugotovitve interne revizije posla s prodajo zemljišča v Logatcu, v katerem je zasebni posrednik Svet Re ustvaril milijon evrov dobička.
Po funkciji predsednika TGZS je Prebila v svoj strokovni svet za turizem imenoval tudi minister za gospodarstvo Počivalšek.
