Nedavna odločitev nemškega ustavnega sodišča, ki sproža temeljna vprašanja glede neodvisnosti Evropske centralne banke in avtoritete Sodišča EU, je ustvarila zelo resen položaj, izpostavlja Jourova, ki v komisiji Ursule von der Leyen bdi nad vrednotami in transparentnostjo. V tem vidi primer, kako ima lahko akademska razprava v zelo ozkem krogu posledice za vse državljane.
"Smo na razpotju, gre za vprašanje moči institucij EU," meni komisarka. "Imamo zelo šibek nabor orodij za pravno ukrepanje v primeru resnično pomembnih vprašanj," je izpostavila. V teh negotovih časih se po njenih besedah ne sme uničiti temeljnih načel. Ne gre le za koronavirus, v prejšnjem mandatu komisije se je vrstila kriza za krizo, je spomnila. Najboljša pot skozi krizo je po prepričanju evropske komisarke iz Češke spoštovanje pravil ter stabilizacija položaja s kombinacijo pravnih in diplomatskih orodij.
Jourova priznava, da jo frustrira, ker ne morejo ukrepati glede vseh vprašanj v povezavi z vladavino prava. A kot obenem izpostavlja, nekateri pravijo, da je to pravo ravnotežje in da se ne sme preveč posegati v suvereno državo. "To je zelo resna razprava. Dotikamo se jedrnih načel, vprašanja delitve pristojnosti in na sploh delovanja celotnega sistema," je poudarila.
V tem kontekstu je treba razumeti primer Madžarske, ki je, ko gre za vprašanje demokracije v času covida-19, najbolj pod drobnogledom. Jourova je že pred časom povedala, da za zdaj sprožitev pravnega postopka zaradi madžarskih izrednih pandemičnih ukrepov po oceni komisije ni potrebna.
Dva tabora
V pogovoru z Brueglom in FT je komisarka minuli četrtek izpostavila dejstvo, da sta v uniji dva tabora: prvi svari pred poseganjem v suverenost države, drugi pa poziva k močnejšemu odzivu Evropske komisije.
O nesrečnem 7. členu pogodbe EU, ki v skrajnem primeru predvideva odvzem glasovalnih pravic kršiteljici temeljnih vrednot in načel, a se je v primeru Madžarske in Poljske izkazal kot brezzobi tiger, Jourova pravi, da unija pač nima ničesar močnejšega.
Kljub kritikam se ji 7. člen ne zdi povsem nekoristen, saj da je treba nanj gledati z vidika filozofije tao, torej pot je cilj. K temu doda, da zato predlagajo pogojevanje uporabe evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava.
Jourova izpostavlja frustracijo, ker ne more bolj pritisniti na Madžarsko, a obenem poudarja, da je premier Viktor Orban na svobodnih volitvah dobil zelo močno podporo, česar se ne more ignorirati, in da je vendarle na koncu odločitev v rokah članic, ki pa zelo oklevajo z ukrepanjem.
"Vse članice pravijo, da pri njih z vladavino prava ni težav," je ob tem povedala Jourova in spomnila, da bo komisija septembra predstavila prvo poročilo o vladavini prava v vseh članicah. To bo objektivna slika stanja, ki bo dobro izhodišče za javno razpravo, morda tudi v okviru konference o prihodnosti Evrope, ki jo je covid-19 preložil za nedoločen čas.
"Demokracija je razprava," Jourova ob tem navaja besede Tomaša Masaryka, prvega predsednika Češkoslovaške. "Bolj in bolj sem prepričana o tem, kako pomembno je dejavno državljanstvo," poudarja. Za totalitarne režime je namreč značilna pasivnost ljudi v primežu grožnje, kar se v Evropi ne sme zgoditi, je sklenila.
