Saša Petejan je diplomirana novinarka. V Kaliforniji je od učitelja in mistika Paula Goodberga prejemala znanje, spoznavala široko področje travm in negovala zanimanje za ustno zgodovino. V Angliji je bila pripravnica v School of Movement Medicine, tam je poglobila izkušnjo giba, plesa in šamanstva. Zasnovala je projekt zgodovinskega spomina Zadnji pričevalci, spomini na internacijo v italijanskih fašističnih taboriščih in za radijski dokumentarec o tej temi prejela nagrado RTV za posebne dosežke. Projekt ohranjanja zgodovinskega spomina je odraz sodelovanja s soavtoricama. Skupaj so ustvarile izjemen opus: intervjuje s pričevalci, fotografsko-dokumentarno razstavo, radijski in televizijski dokumentarec, nagrajeno fotografsko knjigo, informativno-izobraževalno spletno mesto in učna gradiva za učitelje. Od preteklega leta vse bolj stopa v čevlje svojega učitelja in posreduje zdravljenje za vsakogar od nas in vedenje, ki podpira zdravljenje planeta.
Sašina zgodba je navdihujoča. Tekačica na dolge proge, smučarka, plezalka, plesalka, ki je že kot otrok spoznala, da premikanje telesa vpliva na psiho. »Nikoli nisem bila tip človeka, ki bi meditiral, od nekdaj sem bila 'premična'.« Pa tudi radovedna in vedoželjna. Po končani srednji šoli se je vpisala na študij arhitekture, a ga je že čez pol leta opustila. »To je bilo prvo učenje življenja o predstavah, zgrajenih na iluzijah, domišljiji in fantazijah o tem, kaj si želim postati. Po pol leta iskanja sem v zadnjem trenutku izbrala novinarstvo.« In bila z vsem svojim bitjem svobodna novinarka do leta 2010. Ko je ugotovila, da s svojim delom ne bo mogla več preživeti, je sprejela službo v podjetju za informacijske tehnologije. »To so bila leta vzpona spleta. V podjetju Literal, ki je nastal okoli projekta Mat'kurja, smo bili pionirji na tem področju.« Potem pa se ji je zgodilo usodno srečanje. Prijateljica jo je povabila na učenje v tišini Paula Goodberga, mistika in zdravitelja, v italijansko Padovo. Goodberg je takrat potoval po Evropi in izvajal obrede zdravljenja Zemlje. Po prvem dnevu ga je prosila, ali lahko postane njegova učenka. Odpovedala je stanovanje, pustila projekte, pri katerih je delala, in odpotovala v ZDA.
Dobra štiri leta ste z Goodbergom potovali po Evropi, ZDA, Mehiki in Peruju. Obiskala sta območja, kjer so se zgodile tragedije človeštva, od vojn, množičnih pomorov, taborišč do naravnih nesreč, ter svete kraje in relikvije, posmrtne ostanke svetnikov.
Ko sem Paula z velikim cmokom v grlu na robu joka vprašala, ali bi bil moj učitelj, sploh nisem vedela, kaj pomeni nekoga prositi kaj takega. Odgovoril mi je, da je pripravljen biti moj učitelj, in me še vprašal, ali bi tudi jaz hotela biti njegova učenka. To je bilo prvo učenje. Učenje recipročnosti. Potem se nisva slišala štiri mesece. Iz Padove je s skupino svojih »študentov« odpotoval na Poljsko, obiskat koncentracijska taborišča in kraje, ki so hranili mistično znanje. To so bila prva popotovanja njegovega projekta obnove 12 stebrov svetlobe na našem planetu. Potovanja so sprva vključevala prisotnost skupine, želel je imeti priče, ki bi zaznavale, kar počne. Čez čas se je izkazalo, da je to zahtevno, saj so udeleženci po nekaj dneh popotovanja postali raztreseni, zelo utrujeni, celo izčrpani in psihično preobremenjeni. Moje prvo učenje s Paulom pa je bilo ob oceanu. Bilo je tako silovito, živo in resnično, da od tistega dne vem, da obstaja razsežnost, ki jo zmoremo zaznavati, znotraj nje lahko delujemo in iz nje vplivamo na materialni svet.
Kako konkretno je bilo videti to, kar sta počela z Goodbergom?
Prva pot, na katero sem ga povabila, sta bili Slovenija ter Bosna in Hercegovina. Slovenija je namreč prepredena z množičnimi grobišči iz prve in druge svetovne vojne ter povojnega obdobja. Ozemlje Slovenije je bilo prežeto s tragedijami, ki jih je človek zadal sočloveku. Ljudi sta zaznamovali tako vojna kot politična travma. Težko je opisati, kako konkretno je bilo videti Paulovo delovanje. Na kraju, ki ga je obiskal, je najprej v znak spoštovanja opravil obred. Potem je z energijo svojega telesa naslovil kraj, se predstavil in počakal na odziv. Travmatizirani kraji so se hitro odzvali. Že ko vstopiš na taka območja, čutiš kurjo polt, skozi tvoje telo želi priti energija tega kraja. Sama sem velikokrat jokala. Območja, ki jih energijsko nasloviš, sprostijo zgoščine energij in se tako zdravijo in obnavljajo.
Približno vem, o čem govorite, vsak izmed nas je že imel izkušnjo, ko se je znašel na kakšnem kraju in začutil tam žalost ali pa morda veselje, ne da bi se s tem posebej ukvarjal. Bi lahko rekli, da je Goodberg zdravitelj Zemlje?
Nisem preveč domača z oznakami, zato ne vem, ali ga lahko tako imenujemo. Ker je vešč delovanja v nematerialnem svetu, mu pravico dela oznaka mistik ali ezoterik. Sama sem bila priča mnogim učinkom njegovih energijskih prenosov in zdravljenj izbranim prostorom in geografskim krajem. Po njegovi daritvi so bili drugačni.
Ali to pomeni, da ko človek ne bo več deloval samo zase, egoistično, se bo naš svet spremenil?
Svet se že spreminja. Veliko več pozornosti namenjamo ohranjanju narave, podnebju, obujamo že pozabljene vrednote, začeli smo se poslušati. V Sloveniji so, denimo, začele izhajati knjige z izpovedmi žrtev družinskega nasilja in spolnih zlorab. Globalno delujemo v podporo in ohranjanje človekovih pravic, vzpostavljamo pravne okvirje za podelitev enakih pravic naravnemu okolju in živalim, izrečena so opravičila desetletje zamolčanim žrtvam genocidov, vzpostavljajo se vzvodi sprave, vrstijo se družbene inovacije. Vse to razumem kot dokaze spremembe širše zavesti na materialni ravni. Zame je ena zanimivejših izkušenj, kako se na spremembo naše zavesti odziva narava. Ko sem pred desetimi leti začela negovati odnos z reko Rižano in prek nje preizkušala znanje, prejeto od Paula, se reka skoraj ni odzivala. Lahko sem ure in ure presedela ob njej, kot sem se naučila od Paula, in odziv je bil komaj zaznaven. Lani pa se je zgodilo, da je bil odziv reke tako buren, da sem od presenečenja zajokala. Oživela je. Vitalna je. Darežljiva.
Kaj se je takrat zgodilo?
Rižana je bila zapuščena reka. In nič neobičajnega ni, da naravna kvaliteta, kot je reka, potrebuje daljši čas, da se obnovi. Zdaj ima visoko zavest, je odzivna in uporabljam jo kot prostor za učenje in zdravljenje. Z njo imam enega daljših neprekinjenih odnosov svojega življenja.
Od lani vodite energijske obiske reke Rižane, Ogleja (dolga stoletja je bilo tam pomembno krščansko središče), hrvaškega Završja ter Padove za skupine ljudi. Kaj se dogaja tam?
V naravnem okolju ljudje najlažje začutijo utrip planeta v svojih telesih. To izkušnjo naredim zanje lažjo tako, da jih nagovorim verbalno in energijsko. Ko jim uspe prestopiti v stanje, ko zadev ne predelujejo več z razmišljanjem, postanejo svoje telo. Telo, ki je povezano s tem čudovitim planetom. Duhovni razvoj se nadaljuje iz doživljanja telesa. Slednje je veliko vesolje, v katerem se nam odstirajo naše sposobnosti, osvobojene okov lastnih omejitev, travm, dram, pomanjšanj, zmot o naši nemoči, laži o naši odvisnosti … Ima pa človeški ustroj tudi dušo, ki je pogosto poškodovana, zaradi zla in nasilja iz davnine ali sedanjosti. Prejete energije uglašujejo dušo, jo zdravijo. Udeleženci imajo osebno intimno izkušnjo. Energija naslovi njihov ustroj in to lahko izkušajo kot silovitost, ki nekaj potiska iz njihovega telesa, kot milino, igrivost, razbremenitev, nežnost, prostornost, osvoboditev, pretok ... Nabor izkustev je resnično velik. Pomembno je, kako zaznavajo, ne kaj zaznavajo. Izkušnja svetega je izkušnja celotnega telesa.
Smo vsi sposobni občutiti to, o čemer govorite?
Vsi imamo sposobnost zaznave teh kvalitet. Treba se jim je odpreti radovedno kot otrok, brez preteklih izkušenj, nabranih informacij, verovanj, pričakovanj, projekcij. Vsi, ki so obiskali Oglej, so imeli energijsko izkušnjo kraja, celo več različnih izkušenj. Je pa tudi res, da ljudje pričakujemo, da bo nematerialni svet rešil naše psihološke težave in nas osvobodil. Sama tega ne obljubljam, se pa nekaterim to zgodi kot stranski učinek. Energijske zgoščine in zastoji, ki so v naših telesih, morajo nekako priti ven, da sploh lahko imamo pristno mistično izkušnjo. Jaz ljudem olajšam, da se v najkrajšem možnem času uglasijo z energijo prostora in se zmorejo odpreti brez pričakovanj ter prejeti, kar tam je. To so človeku prirojene sposobnosti. Opažam, da se dostop do te vrojene človekove narave in sposobnosti iz leta v leto bolj sprošča. Vse to nam je lažje dostopno.
Lahko s pomočjo teh izkušenj pozdravimo tudi fizične tegobe?
Žal te izkušnje nimam. Ko prejmemo zdravljenje duše, je naš izziv, ali ga bomo zmogli zadržati. Fizične ozdravitve so redke, zdravljenja duše pa nekaj običajnega. Lahko pa skupaj vprežemo svoje zavedanje in ustvarimo drugačno prihodnost. Več lahko soustvarimo, kot si mislimo, da je mogoče. Samo preprosto izpraševanje: »Kaj bi se spremenilo, če bi bil/a povezan/a s planetom,« nas lahko preseneti na fizični, čustveni, mentalni in duhovni ravni. Skratka v celoti.
Nam lahko podrobneje razložite, kako je v praksi videti to, kar počnete?
Ko pridem v srečanje z nematerialnim, se popolnoma »izpraznim«. Takrat nisem ne novinarka ne tista, ki veliko ve o mokriščih, električnih avtomobilih, zgodovini, travmi, o ustroju posameznika … Takrat začnem poslušati in gledati na drugi ravni, ki nima nič skupnega z našim jezikom. Glavni inštrument zaznave, moj prevajalnik, je moje telo, ki zazna, tako znotraj kot zunaj, prostor, ki se je ustvaril. Gre za fizične in nefizične zaznave, ki jih spodbudijo različne nesnovne informacije. To zaznam na mnogotere načine: od kurje polti preko tresavice, joka, stiskanja posameznih delov telesa, kot gostoto okrog celega telesa, posameznih organov, bolečino, mrazenje, toplino, zbadanje, ščemenje, mravljinčenje ... Nabor je mnogo večji, kot imam besed, da bi jih opisala. Vendarle gre za skrivnostnost onkraj uma.
Kaj se zgodi, ko se uglasimo s planetom?
Ko se uglasimo s planetom, se v telesu uglasi tudi fluid, tekočine v naši hrbtenici, in začnemo utripati, uglašeni s planetom. Ker je ta frekvenca našemu telesnemu ustroju znana, je prijetna. Pomirimo se in sprostimo.Kot bi nas pestovala mati.
Od lani izvajate tudi terapije access bars.
Zame je bilo odkritje access bars dobrodošla rešitev, saj ljudje ne čakajo pred mojimi vrati, da bi se učili povezovanja s planetom, zaznavanja utripa Zemlje ali da bi prejeli energijske prenose. Sicer pa je access bars metoda, pri kateri z nežnimi dotiki aktiviramo 32 točk na glavi in dosežemo, da se sprosti naš živčni sistem, razelektrimo se. Ko se to zgodi, se začnejo brisati misli, občutki, čustva, blokade, avtomatizmi in omejitve, ki nam onemogočajo, da bi se premaknili naprej na določenem področju življenja.
Access bars je v svetu že zelo dobro poznan, pri nas se šele srečujemo s to metodo.
V svetu ga izvajajo v skoraj 200 državah. Metoda je del sistema access consciousness in uporabljajo jo tudi psihologi, psihiatri ter drugi strokovnjaki. Ponekod tudi v šolah, saj se je izkazalo, da je otrokom všeč in se je hitro naučijo. Poročajo, da ima metoda zelo dobre učinke tudi na otroke s posebnimi potrebami, beležijo spremembe pri otrocih z motnjo avtističnega spektra in hiperaktivnosti. Raziskave kažejo, da se s pomočjo te metode možgansko valovanje v zelo kratkem času upočasni. Kot pravijo, se, v najslabšem primeru, počutite, kot bi prejeli dobro masažo, v najboljšem pa se spremeni vaše življenje.
Kdaj ste spoznali, da ste drugačni oziroma da imate sposobnosti, o katerih govoriva?
Kot otrok se nisem zavedala, da jih imam. To, kar sem počela – denimo tekla na dolge proge tako, da sem ves čas gledala v nebo, ali pa hodila po cesti z zamaknjenim pogledom, da nisem več videla jasnih obrisov, a se kljub vsemu nisem nikamor zaletela – sem doživljala kot nekaj običajnega. Vedela sem le, da moje telo takrat postane lahkotno. Očitno sem ohranila nekaj, kar nam je vsem dano.
Človeštvo je danes pred velikim izzivom.
Res je. Sploh zahodnjaki se moramo spomniti, da smo po naravi bolj človeški. Če smo doslej zelo dobro poskrbeli za razvoj mentalnega dela, je zdaj spet na vrsti telo. Telo je mnogo inteligentnejše od tistega, kar imamo od vratu navzgor. Najprej in zelo dolgo smo bili telo. Vprašanje je, kako združiti oboje. Zdaj je čas, da to raziščemo. Tudi jaz ne vem, kako, zaznam pa energijo tega, kako bo. In ta energija je radostna, ganljiva, ima milost v sebi in vame vabi optimizem do solz. Tako da ne pristajam na obup, da smo zavožena vrsta na tem planetu.
Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja Jana.
