Ti se bodo nadaljevali na osnovi zakona o nalezljivih boleznih, je dejala. O odpiranju mej, ki po njenem pomeni tveganje za vnos okužbe, pa niso bili obveščeni.
V strokovni skupini so bili po besedah Bojane Beović seznanjeni s preklicem epidemije, za katerega se je vlada odločila v četrtek pozno zvečer, a se o tem niso mogli pogovoriti v skupini, saj je bilo premalo časa.
Ko pa so se v četrtek zvečer o tem pogovarjali, so se strinjali, da se epidemija kot ukrep za celo državo, ki je podlaga za določene posege in ukrepe, prekliče, da pa je "nujno zagotoviti nadaljevanje ukrepov, ki preprečujejo širjenje bolezni in ukrepov, ki so potrebni za vzdrževanje zdravstva in pripravo na morebitni oziroma kar realno pričakovani jesenski drugi val", je poudarila.
Ukrepi se bodo tako po njenih navedbah nadaljevali na podlagi zakona o nalezljivih boleznih. Kot je pojasnila, preklic epidemije ni preklic vseh ukrepov, ampak se bodo ti spreminjali glede na situacijo.
Epidemija kot ukrep, ki drži državo v nekem posebnem stanju, po njenem prepričanju ni več smiseln glede na število potrjenih primerov v zadnjem času "in še posebej glede na to, da so praktično vse dejavnosti v državi že začele delovati, sicer na nek spremenjen način, ki bo trajal, ampak vendarle stanje ni več tako, kot je bilo pred mesecem dni", je dejala.
Ob tem je opozorila, da gre za novo bolezen. "Po zakonodaji je epidemija takrat, ko se pojavi krajevno in časovno večje število primerov kot običajno. Pri novi bolezni ne vemo, kaj je to običajno stanje, tako da je težko oceniti strogo iz pravnih aktov, kdaj bi lahko epidemijo preklicali," je pojasnila.
Po njenih napovedih bo v prihodnjih mesecih prav gotovo prišlo do posameznih izbruhov. "Podobno kot v drugih državah lahko pričakujemo, da bo do njih prihajalo pretežno zaradi vnosa bolezni iz drugih držav, kjer je bolezen še bolj aktivna," je pojasnila.
S tem je povezana tudi vladna odločitev, da Slovenija odpre meje, o kateri pa strokovna skupina ni bila nič obveščena in ni prejela nobene pobude za presojo. "Mi smo pred nekaj dnevi poslali na ministrstvo mnenje glede odpiranja mej, ki je bilo bolj konzervativno," je dejala. Tveganje vidi v tem, ker je marsikatera država, iz katere bodo prihajali potniki v Slovenijo, v slabšem epidemiološkem stanju kot Slovenija. "Tako je verjetnost, da bo prišlo do vnosa okužbe, ker bo ta prehod v bistvu nekontroliran, kar precejšnja," je dodala.
Kot je pojasnila, je njihovo mnenje temeljilo na priporočilih evropske komisije, in sicer da mora biti odpiranje mej usklajeno med posameznimi državami članicami EU. Prav tako mora biti ocenjeno tveganje, ki mora biti v obeh državah sorazmerno nizko in primerljivo, je navedla. To je bilo takrat njihovo mnenje, naprej pa se o tem niso pogovarjali, je pojasnila. Dodala pa je, da razume, da je treba upoštevati tudi družbeno klimo in da se zaveda pritiskov na odpiranje meja, predvsem s Hrvaško.
Na vprašanje, ali je epidemijo že preklicala še katera druga država, je Beovićeva odgovorila, da razglas epidemije v različnih državah lahko pomeni zelo različno. Nekatere države denimo sploh niso razglasile epidemije na način, kot smo jo pri nas, to je odvisno od zakonodaje in se ne da primerjati, je pojasnila.
Kot je napovedala, bodo oni, predvsem pa Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), spremljali epidemiološko sliko v prihodnje. Epidemija se lahko po njenih navedbah "vsak trenutek" vnovič razglasi, če bo prišlo do nekontroliranega širjenja virusa. So pa razmišljali tudi o uvajanju lokalnih ukrepov za zamejitev virusa, za kar pa morda ne bo potrebna razglasitev epidemije, je dodala.
Situacija se umirja
Tudi direktor NIJZ Milan Krek je za oddajo 24ur ocenil, da je preklic epidemije ustrezen, saj smo prešli v fazo, ko se situacija umirja. Kot je pojasnil, se v prvi fazi epidemije srečamo z virusom, če ga ne moremo obvladati, zaprosimo državo za razglasitev epidemije, kar pomeni, da se aktivirajo vse druge strukture v državi, ki nato pomagajo izključno zdravstvu. V fazi umirjanja pa imamo še vedno prisotne bolnike, a razglasitev epidemije ni več potrebna, saj zdravstvo lahko obvladuje situacijo. Prav tako ni več potrebna pomoč civilne zaščite, vojske, policije in podobno, je še dodal Krek.
