V glavni vlogi sta Janez Škrabec, lastnik Rika, in Dari Južna, lastnik Cestno gradbenega podjetja (CGP) iz Novega mesta. Njuna kopja so se spopadla za skoraj 50 milijonov evrov vredni projekt gorenjske železniške proge. Za zdaj bolje kaže Škrabcu, a se v zgodbo že vpletajo številni, tudi politični vrhovi.
Konec aprila se je iztekel razpis za nadgradnjo železniške proge Ljubljana–Jesenice na odseku Podnart–Lesce Bled. Državna direkcija za infrastrukturo je prejela dve ponudbi. Najcenejšo, vredno slabih 47 milijonov evrov, je oddal Riko, ki je bil šest milijonov evrov cenejši od edinega konkurenta: konzorcija domačih gradbincev, ki ga vodi CGP.
Šlo je za velik šok. Po informacijah iz gradbenih krogov so se mogotci dogovorili, da bo na razpis prišla le ena ponudba. CGP jo je oddal skupaj z Železničarskim gradbenim podjetjem (SŽ-ŽGP), GH Holdingom Blaža Miklavčiča in Gorenjsko gradbeno družbo (GGD). A načrte jim je tik pred zdajci porušil Škrabec, ki je oddal svojo ponudbo. Ker po naših podatkih ne presega najvišje dovoljene cene, ki jo je določila direkcija, ima Riko dobre možnosti, da posel tudi dobi.
»V teku je pregled prispelih ponudb. Po pregledu ponudb bo strokovna komisija podala odločitev skladno z rokom, določenim v zakonu o javnem naročanju,« so pojasnili na direkciji, ki je v času vlade Janeza Janše dobila novo začasno direktorico. To je postala Ljiljana Herga, ki je na položaju zamenjala Moniko Pintar Mesarič.
Je Južna pritiskal, naj se Škrabec izloči?
Rezultati odpiranja ponudb so po naših informacijah močno odmevali v gradbenih in tudi političnih krogih. Ni namreč skrivnost, da je zamenjava oblasti okrepila moč Darija Južne, ki je dolgoletni prijatelj Andreja Vizjaka, ministra za okolje in prostor iz vrst SDS.
Že v času prve vlade Janeza Janše sta bila tesna zaveznika. Južna je Vizjaku v letih 2006 in 2007 pomagal pri operaciji prevzema Term Čatež, ki jih še danes obvladuje Bojan Petan. Skupni interesi so ju povezali tudi pri naskoku na Sklad za razgradnjo Nuklearne elektrarne Krško (Nek). Med letoma 2006 in 2010 je družba Perspektiva posredovala pri najmanj 110 finančnih poslih sklada v skupni vrednosti več kot 30 milijonov evrov. Do leta 2008 je ministrstvo za gospodarstvo, pristojno tudi za energetiko, vodil Vizjak.
Na vprašanje, ali je res v zadnjih tednih prek politike pritiskal, naj se ponudba Rika izloči, nam Južna ni odgovoril. Direkcija spada pod ministrstvo za infrastrukturo, ki ga vodi Jernej Vrtovec (NSi).
Škrabec prodira na železnice
Večji zapleti bi lahko ogrozili pravočasni začetek gradnje. Po načrtih direkcije je skrajni rok za zaključek razpisa in sklenitev pogodbe z izbranim izvajalcem v začetku julija. Le tako bi lahko namreč ujeli čas, ko bo zaradi obnove zaprt tudi predor Karavanke.
Škrabec in Južna se za posle na državnih infrastrukturnih projektih spopadata že več let – tudi pri hidroelektrarnah na spodnji Savi, ki veljajo za »domači teren« Darija Južne in CGP. Najodmevnejša je bila tekma za gradnjo 66 milijonov evrov vrednega akumulacijskega bazena Hidroelektrarne Brežice, ki jo je naposled dobil Riko.
Škrabcu bi s poslom na gorenjski progi uspel drugi veliki met na železniški infrastrukturi v zadnjih dveh letih. Lani mu je po dveh krogih pritožb na državni revizijski komisiji uspelo podpisati pogodbo za 63 milijonov evrov vredno gradnjo novega železniškega vozlišča na Pragerskem. Pri tem projektu sodeluje skupaj z družbo RZD International, ki je v lasti Ruskih železnic. Gre za prvi večji posel Rusov v EU. Po naših informacijah bo v projektu gorenjske proge sodeloval skupaj z Madžari.
Že pred tem je bil Škrabec prekratek na treh razpisih. Neuspešen je bil tudi kot član konzorcija velikih gradbincev, ki je želel graditi viadukt na Glinščici, na trasi bodočega drugega tira Divača–Koper, a ga je tam po dolgem revizijskem boju premagala družba Markomark Nival.
Projekt, ki je komaj našel pot v rekordni proračun
Dari Južna do zdaj ni bil med glavnimi igralci na področju domače železniške infrastrukture. Tudi CGP ni bil vodilni izvajalec v železniških konzorcijih. Sodeloval je pri obnovi in nadgradnji prog na posameznih odsekih med Celjem in Zidanim Mostom. V obeh konzorcijih je imel glavno vlogo Kolektor. To spremembo lahko pripišemo zamenjavi oblasti, saj je znano, da Janša in SDS ne gojita simpatij do dolgoletnega prvega moža in solastnika Kolektorja Stojana Petriča. Skupna vrednost obeh železniških projektov, pri katerih je sodeloval CGP, je več kot 120 milijonov evrov.
Projekt nadgradnje gorenjske železniške proge je bil pripravljen že več let. Lani jeseni se je zapletlo, saj je izpadel iz proračuna za leti 2020 in 2021, saj ministrstvo za infrastrukturo v času vlade Marjana Šarca direkciji ni zagotovilo dovolj proračunskih sredstev. Takratna ministrica Alenka Bratušek je zatrjevala, da se bo denar našel s prerazporeditvijo sredstev.
Projekt se je delno vrnil v proračun po potrditvi amandmaja, ki sta ga skupaj podprli Levica in SDS. Celotna posodobitev gorenjske proge med Kranjem in Jesenicami bi stala 140 milijonov evrov, zdaj pa je na voljo le dobra tretjina tega zneska.
Dela se bodo po načrtih začela oktobra, končala pa leta 2022. Nadgrajeni odsek proge bi zaradi zahtevnega terena, stisnjenega med Savo in hribovito zaledje, omogočal hitrosti do 75 kilometrov na uro za tovorne vlake in 95 kilometrov na uro za vlake z nagibno tehniko.
