FOTO: Kljub mrazu v bran naravi in okolju pred parlamentom več sto protestnikov
Vladni predlog novele je sprva predvideval le manj zahtevne uskladitve zakona s pravom EU oz. direktivo o habitatih, in sicer zaradi kršitev, ki jih je ugotovila Evropska komisija, je danes spomnil minister za okolje in prostor Andrej Vizjak.
A poslanci SNS so nato vložili dopolnilo, ki predvideva omejitev delovanja nevladnih organizacij. Narekuje namreč, da se enake kriterije, ki jih je v okviru protikoronske zakonodaje vlada vnesla za sodelovanje nevladnikov v postopkih pridobivanja gradbenih dovoljenj, določi tudi za pridobitev statusa nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu v upravnih postopkih, povezanih z zakonom o ohranjanju narave.
Predlagani pogoji so različni glede na pravnoorganizacijsko obliko, v kateri deluje določena organizacija. Za društva bi tako veljalo, da morajo imeti najmanj 50 aktivnih članov, če gre za zavod, mora ta imeti zaposlene najmanj tri osebe s polnim delovnim časom in sedmo stopnjo izobrazbe, če gre za ustanovo, pa mora imeti ta najmanj 10.000 evrov dovoljenja.
Potem ko je med medvladnimi organizacijami završalo in je bil danes pred DZ protest zoper amandma, je bil s strani koalicije vložen amandma na amandma, ki je predlagani ukrep nekoliko omilil in bo "zavaroval" nekatera naravovarstvena društva, med njimi Ribiško, Jamarsko in Čebelarsko zvezo Slovenije.
V zakonodajno-pravni službi DZ so danes opozorili, da se vsebina amandmajev odmika od izhodišč predlagane novele in da se zato zastavlja vprašanje, ali izpolnjujejo pogoje poslovnika za obravnavo. Hkrati naj bi bila dopolnila vprašljiva z vidika ustavnih pravic, med drugim do zbiranja in združevanja, posegla pa naj bi lahko tudi na področja drugih zakonov.
Vizjak se s tem ni strinjal, saj da se ne dotikajo pravice posameznikov, da izražajo svoja mnenja, društva pa lahko še naprej delujejo v okviru zakona o društvih. "Kolikor pravnikov, toliko mnenj," je dodal. Zatrdil je še, da imajo primerljive ureditve tudi druge države in napovedal, da bodo pri noveliranju zakona o varovanju okolja sledili podobnemu zgledu.
V Levici so zaradi opozoril pravnikov DZ pozvali k prekinitvi te točke, dokler koalicija ne uskladi amandmajev skladno z njihovimi opozorili, a neuspešno.
V nadaljevanju je zato sledila predstavitev pripomb nevladnikov. Direktor Centra nevladnih organizacij Slovenije Goran Forbici je poudaril, da bi po amandmaju SNS pogoje izpolnjevalo le pet od 47 naravovarstvenih organizacij in da prilagoditveno dopolnilo koalicije predstavlja zgolj "malo manjši udarec". "Kot da so me namesto s sekiro udarili s kladivom," je ponazoril. Ko gre za nevladnike, obstajajo anomalije, je priznal, ob tem pa pozval k njihovem reševanju v dialogu.
Luka Mesec (Levica) je v poslanski razpravi izpostavil pomen nevladnikov za javni interes glede narave, okolja, zdravja, kulture, zažugal pa je tudi z ustavno presojo zakona.
Tudi Robert Pavšič (LMŠ), ki je moral najprej "globoko vdihniti in se malo pomiriti", v spremembah vidi "odkrit obračun z nevladniki, ki so v preteklosti opozarjali na sporne projekte, za katere je imel minister Vizjak še poseben interes".
Andrej Rajh (SAB) je zaradi "premočnega izključevanja nevladnikov" spremembam odpovedal podporo, bi bilo pa treba po njegovih besedah razmisliti o ukrepih, kako v prihodnje brez tako velikih zapletov graditi tovarne, ki bodo odprle nova delovna mesta.
Dušan Šiško (SNS) je medtem opozoril na napačne navedbe o vojni napovedi ohranjanju narave in se obregnil ob dvoličnost opozicije, saj da je tudi bivši premier Marjan Šarec (LMŠ) opozarjal, da ni vsaka nevladna organizacija v javnem interesu.
"Treba je najti ravnovesje med ohranjanjem narave in drugimi projekti. Veliko nevladnih organizacij res dela s srcem za ohranjanje narave, a med njimi so tudi kukavičja jajca, katerih namen je izsiljevanje," pa je menila Tadeja Šuštar (NSi). Prepričana je, da so predlagane spremembe tudi priložnost, da se nevladne organizacije povežejo, okrepijo članstvo in da člani plačajo članarino, ki lahko znaša tudi zgolj evro.
Mateja Udovč (SMC) je na drugi strani zavrnila očitke, da so amandma na amandma pripravili le zato, "da bi bil mir v hiši".
Odbor je danes sprejel tudi predlog novele zakona o Triglavskem narodnem parku (TNP), ki so ga v parlamentarni postopek vložili poslanci SAB s prvopodpisanim poslancem Francem Kramarjem, sicer nekdanjim bohinjskim županom. Predlog na novo definira način dodeljevanja sredstev iz državnega proračuna občinam v parku in predvideva, da se tem občinam dodatno nameni 0,2 odstotka dohodnine, kar bi v letošnjem letu znašalo okoli 3,8 milijona evrov.
Pomisleke so imeli v Levici, kjer menijo, da je ustrezen že aktualni zakon, da so težave le v njegovi implementaciji. Predlagana novela po njihovem mnenju ni dovolj transparentna. "Srž vsega, kar v svojem dvomu sporočam, je vprašanje, kje je varovalka, da se bodo sredstva porabljala namensko, da bodo služila javnemu interesu, razvoju, zaščiti TNP," je poudaril poslanec Primož Siter.
