"Zaradi odvisnosti od italijanskega trga, dobaviteljev in potrošnikov, ki jim je močno upadla kupna moč, se bodo naša podjetja znašla v najhujši stiski v zadnjih treh desetletjih. Predvidevamo, da bo veliko podjetij propadlo, kar bo botrovalo visoki brezposelnosti. Ostala podjetja bodo morala iskati nove trge, dobavitelje, poslovne partnerje, potrošnike. Obetata se visoka brezposelnost in socialna stiska," je po sredinem obisku italijanskega veleposlanika Carla Campanileja v Novi Gorici dejal Miklavič.
V igralništvu, gostinstvu, nastanitvah in trgovini so posledice že vidne. Zlasti v igralništvu lahko pričakujejo veliko škodo in resne težave, je še dejal novogoriški župan. Zaradi prevelike odvisnosti Goriške od igralništva regiji grozi gospodarski zlom.
V novogoriški igralniški družbi Hit so ocenili, da je bila bruto realizacija v obdobju januar-april v primerjavi z istim obdobjem lani nižja že za 35 odstotkov. Ta delež se z vsakim mesecem, ko družba ne posluje, znatno povečuje.
Trenutno je v družbi Hit 1700 zaposlenih, od tega približno 1300 na Goriškem. Delo redno opravlja le okoli 100 zaposlenih, saj so igralnice in njihove turistične destinacije od sredine marca zaprte. 1600 zaposlenih v Hitu je zato prejelo odločbo o čakanju na delo. V javnosti so se pojavile govorice o tem, da bo Hit odpuščal. Neuradno naj bi delo izgubilo okoli 400 zaposlenih, ugiba se celo o morebitnem zaprtju katere od Hitovih igralnic.
"Na vseh področjih se bo ob zagonu turizma prodajala varnost, čistoča, skrb za skupno odgovorno ravnanje in preprečevanje širjenja okužb. Ponovno bo potrebno ustvariti zaupanje gostov in povpraševanje. To je za Hit še posebej zahtevno, tudi glede na omejitve oglaševanja igralništva na ključnih trgih," so zapisali na Hitu.
Ob tem so napovedali, da bosta v petek začeli delovati terasa Perline kavarne Dolce vita in terasa Hotela Lipa v Šempetru pri Gorici, v ponedeljek pa še vrt Hotela Sabotin v Solkanu. V času epidemije pa so ohranili poslovanje spletne igralnice, ki ima italijansko koncesijo za igre na srečo na spletu in je namenjena italijanskim igralcem.
Novogoriški župan ocenjuje, da je Goriška preveč navezana na igralniško dejavnost in da se bo to moralo v prihodnje spremeniti. Predvsem si želi novih delovnih mest v podjetništvu, prednost naj bi imela predvsem visokotehnološka podjetja, ki bodo ponujala zaposlitve za mlade.
"Od vlade pričakujemo posebno obravnavo regije in razvojno pomoč, tako v obliki posebnih razvojnih sredstev kot v obliki davčnih olajšav in omogočanja posebnega davčnega statusa. Ne potrebujemo miloščine, potrebujemo samo ugodnejšo obravnavo in razvojno pomoč, da podjetja, ki so odvisna od italijanskega trga, premostijo težavno obdobje in da hkrati okrepimo podjetja in panoge, ki bodo okrepile gospodarsko strukturo in zmanjšale odvisnost od italijanskega trga. Omogočati bo potrebno tudi nastanek novih podjetij in dejavnost samostojnih podjetnikov, občinam pa premostitveno nadomestiti prihodke iz turizma in koncesijske dajatve iz naslova iger na srečo," je državo pozval Miklavič.
Brezigar: Hermetično zaprtje meje z Italijo v času pandemije nedopustno
Da je meja z Italijo v času pandemije novega koronavirusa zaprta bolj hermetično kot s Hrvaško in Avstrijo, je, po besedah nekdanjega odgovornega urednika Primorskega dnevnika Bojana Brezigarja, nedopustno.
"Žalosti nas odnos republike Slovenije, njenih ustanov ter predvsem odnos obmejnih županov, Kopra, Sežane in drugih občin, glede meje. Ta meja je bila odprta, to da je bila ta meja odprta, je bil velik uspeh za nas," je še dejal Brezigar. Dodal je, da so ljudje hodili čez mejo vsak dan, na delo, vsakodnevne opravke, imajo na obeh straneh meje prijatelje, sorodnike, nekateri lastništvo, sedaj pa že dva meseca ne morejo prečkati meje.
Prav tukaj se po njegovi oceni kaže tudi uradni odnos Slovenije do manjšine. Dodal je, da je že večkrat rekel, da je manjšina za Slovenijo predvsem proračunski problem, koliko denarja ji bo namenila, in ne razvojni problem.
"Dejansko je življenje ob meji v zadnjih desetih, 15 letih postalo življenje neke skupnosti, ki je med seboj tesno povezana. Ker ta meja dejansko ni obstajala, je zame nedopustno, da je ta meja sedaj bolj hermetično zaprta kot meja s Hrvaško in Avstrijo," je še dejal in menil, da gre tudi za vprašanje odgovornosti in političnega občutka.
Izpostavil je tudi Novo Gorico in Gorico in kako sta medsebojno povezani ter tudi skupno kandidirata za Evropsko prestolnico kulture. "Zdaj so tam postavili ograjo na sredi meje, čeprav je Goriška pokrajina menda med najmanj okuženimi pokrajinami v vsej Italiji. Slovenska politika bi morala vendarle upoštevati ta odnos do manjšine," je še dejal vidni predstavnik tržaških Slovencev.
"Pomislimo samo, koliko ljudi z obmejnega območja iz Slovenije je hodilo redno delat na Tržaško. (...) Kras na slovenski strani meje se je razvil predvsem s pomočjo tega dolgoletnega čezmejnega pretoka. Dejstvo, da je ta meja tako hermetično zaprta, da so nekateri župani celo s kupi gramoza preprečili prehajanje celo po kolovozih, se mi zdi nedopustno," je še dejal Brezigar.
Slovenija je ponovni nadzor nad mejo z Italijo zaradi pandemije novega koronavirusa uvedla 11. marca. Vstop v Slovenijo je na italijanski meji mogoč samo na sedmih nadzornih točkah pod posebnimi pogoji. Posameznik, ki ni slovenski državljan oziroma v Sloveniji nima prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča, mora predložiti dokazilo, da ni okužen z novim koronavirusom. Ob vstopu v Slovenijo morajo osebe tudi v sedemdnevno karanteno. Med Italijo in Slovenijo je zaradi pandemije tudi zaustavljen železniški in avtobusni potniški promet.
