Sprehajalec je stopil na Evropsko pešpot med vasema Klada in Želimlje in ob tem presenetil medveda. Med njima je bila kratka razdalja, očitno je bila prekoračena tolerančna razdalja, na kateri bi se medved umaknil brez posledic, so pojasnili na Zavodu za gozdove Slovenije.
Kot so poudarili, sprehajalec napada ni izzval. Medved je napadel, ker ga je sprehajalec presenetil. Moškega, ki se je v šoku in z ranami po zgornjem delu trupa sam odpravil domov, so družinski člani odpeljali v Univerzitetni klinični center Ljubljana. Po lastnih izjavah naj bi moški utrpel lažje poškodbe in raztrganine zaradi udarcev s šapo medveda. Ran od ugrizov medveda pa ni bilo.
Intervencijska skupina je v sredo opravila pregled mesta napada, okolice in razgovore na terenu. Glede na mesto napada in situacijo so odredili nadzor ter spremljanje. Območje bodo spremljali lovci iz Lovske družine Škofljica. V primeru nadaljnjega pojavljanja medveda v bližini človeka oziroma naselij ter neboječega vedenja, pa bodo zaprosili agencijo za okolje za izredno odločbo in usmrtitev medveda, so zapisali na zavodu. Tudi policija preverja okoliščine dogodka, so pojasnili na Policijski upravi Ljubljana.
V povprečju v Sloveniji dva napada medveda na človeka na leto
Medved je sicer na tem območju napadel tudi junija lani. V naselju Vrh nad Želimljami je v okolici doma napadel 80-letno žensko. Medvedka jo je poškodoval po desni strani telesa, je pa ni ugriznila. Do odstrela medvedke takrat ni prišlo.
V povprečju se v Sloveniji zgodita dva napada medveda na človeka na leto. Srečanja med človekom in medvedom so redka, saj je medved previdna žival, ki se človeku praviloma izogiba, so zapisali na zavodu. Do srečanj najpogosteje pride spomlad, ko medvedi prekinejo zimski počitek, v naravi pa se giblje tudi več ljudi, ali pa poleti in jeseni, ko je v gozdovih veliko nabiralcev gozdnih sadežev, plodov in gob. Srečanje pa se lahko zgodi tudi, kadar medved prisotnosti človeka ni zaznal in se umaknil, preden bi ga opazili.
Običajno medvedi povzročijo lažje poškodbe, kot so praske, odrgnine in ugrizi. Do težjih poškodb pride redko. Na območju Slovenije so uradno zabeleženi trije primeri, ki so se končali s smrtjo napadenega, zadnji leta 1987.
