Odlok o okviru za pripravo proračunov je triletni dokument, ki določa ciljni saldo in najvišji možni obseg izdatkov sektorja država za posamezno proračunsko leto ter ciljne salde in najvišji možni obseg izdatkov posamezne blagajne javnega financiranja. Glede državnega proračuna predvideva zvišanje dovoljenih odhodkov z 10,45 milijarde evrov na 12,52 milijarde evrov, namesto proračunskega presežka v višini 0,8 odstotka BDP pa zdaj napoveduje 8,1-odstoten primanjkljaj.
Veljavni odlok o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2020-2022 za letos predvideva javnofinančni presežek v višini enega odstotka BDP. Odbor pa je danes na mizo dobil predlog sprememb tega dokumenta v delu, ki se nanaša na leto 2020, in sicer vlada predlaga zvišanje odhodkov tako državnega proračuna kot celotnih javnih financ.
Finančni minister Andrej Šircelj je spremembe pojasnil z izjemnimi okoliščinami, ki so nastale zaradi epidemije novega koronavirusa. "Zaradi teh izjemnih okoliščin je nastala ekonomska in finančna kriza tako v Sloveniji kot EU," je dejal in dodal, da v takšnih izjemnih razmerah tudi fiskalno pravilo omogoča odstopanje od pravil, po katerih morajo biti odhodki izenačeni s prihodki.
S spremembami veljavnega odloka vlada predlaga, da se najvišji dovoljeni izdatki vseh štirih javnih blagajn v letu 2020 zvišajo z 21,48 milijarde evrov na 23,63 milijarde evrov. "Odhodki so se osredotočili v tiste dele družbe, ki so pomembni za ohranitev gospodarstva, delovnih mest in predvsem zdravja ljudi," je dejal minister.
Vlada se po njegovih besedah zaveda, da bo morala nastali primanjkljaj po koncu epidemije nadomestiti. Izhodno strategijo bo predstavila skupaj z rebalansom državnega proračuna, ki ga je že napovedala. Ta načrt bo tudi pokazal, v kolikšnem času naj bi se javne finance vrnile na stanje pred epidemijo, je dejal Šircelj in dodal: "Ocenjujem, da bo ta čas napisan v nekaj letih, težko pa rečem, v koliko."
Nujna priprava na stanje povečanega javnega dolga
"Časi so res težki," se je strinjal predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun. Sedanje razmere je ponazoril z gašenjem požara, pri katerem se nihče ne vpraša, kolikšen bo račun za vodo, ki jo bodo porabili gasilci. "A na koncu bo treba račun za vodo plačati," je opozoril in menil, da moramo biti pri tem pozorni, da ni v računu zaračunana tudi voda, ki so jo sosedje porabili za polnjenje plavalnih bazenov.
Kriza bo povzročila znatno povečanje javnega dolga, je opozoril Kračun in menil, da se je treba začeti na to pripravljati že danes, česar pa vlada za zdaj ni upoštevala. Naslednjo priložnost bo imela pri pripravi rebalansa. Vlada sicer pričakuje, da se bo javni dolg letos zvišal na 82,4 odstotka BDP.
Poslanci se strinjajo
Poslanci so se z dodatnimi izdatki, ki jih ima država zaradi epidemije, načeloma strinjali. "Gre za posledico izjemnih okoliščin, kar vsi razumemo," je dejal Marko Bandelli (SAB). Da so spremembe odloka logične, je dejal tudi Matjaž Han (SD). So se pa številni vprašali, za koliko se bo morala država zadolžiti.
Povečanje odhodkov za približno 2,5 milijarde evrov se zdi Janiju Predniku (SD) nezadostno glede na pričakovane posledice, ki jih vlada po njegovem mnenju očitno podcenjuje. "Ob tem pa gre za preveč denarja, da bi vladi dopustili samostojno prerazporejanje brez nadzora," je opozoril.
