Vizjak je na današnji novinarski konferenci poudaril, da je, zlasti v luči prihajajoče recesije, nujno omogočiti čimprejšnji zagon investicij. Paket sprememb v sklopu popravkov prvega protikriznega zakona "omogoča takojšen zagon nekaterih investicij, ki danes stojijo", je dejal.
Dokazilo o pravici do gradnje
Med predlaganimi spremembami je tako rešitev, da zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja v integralnem postopku ni več treba priložiti dokazil o pravici graditi na zemljiščih, ki so predmet posega. Skladno z gradbenim zakonom je trenutno to pogoj za popolnost zahteve, ki pa je v primerih kompleksnejših gradenj pogosto neizvedljiv, opozarja vlada v predlogu zakona. Dodaja tudi, da pred presojo sprejemljivosti posega glede varstva okolja in narave sploh ni racionalno pridobivati pravice graditi na zemljiščih, zato se sedaj ta pogoj briše.
Sprememba se nanaša tudi na mnenja mnenjedajalcev v postopkih pridobivanja dovoljenj za gradnjo oz. umeščanje objektov v prostor. Ta so sedaj pogosto nejasna, nimajo osnove v zakonodaji, med seboj si nasprotujejo in se spreminjajo, je poudaril Vizjak. Zato vlada zahteva, da vsa izdana mnenja jasno izražajo stališča mnenjedajalca, ki morajo biti strokovno in pravno utemeljena ter obrazložena. V primeru, da je mnenje negativno, mora vključevati tudi morebitne predloge rešitve oziroma smernice in pogoje za izvedbo gradnje.
Avtomatsko v integralni postopek
Prav tako je ministrstvo spremembo zasnovalo pri vprašanju prevlade druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave in dobrega stanja voda. Tu veljavni gradbeni zakon predvideva zaporedni tek postopkov obravnave zahteve investitorja za pridobitev gradbenega dovoljenja v integralnem postopku ter postopka prevlade druge javne koristi, po navedbah Vizjaka pa vlada predlaga, da se lahko oba postopka peljeta vzporedno.
Nadalje po besedah Vizjaka vlada posega v projekte, ki so bili z uveljavitvijo gradbenega zakona leta 2018 v fazi pridobivanja okoljevarstvenega soglasja. Za vse te projekte predlog omogoča, da avtomatsko preidejo v integralni postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja.
Tretja razvojna os
V predlogu je tudi sprememba, ki bo po oceni Vizjaka pospešila tudi gradnjo tretje razvojne osi, namreč da je mogoče začeti gradnjo na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja in da torej ni potrebno čakati na pravnomočnost. "Številne gradnje danes stojijo zaradi pritožb, tudi če so te strokovno neutemeljene in so izsiljevanje za odškodnine ali drugo boniteto," je opozoril Vizjak. Pri tem je omenil tudi stanovanjski projekt Spektra ob Celovški cesti v Ljubljani, ki se bo po njegovih besedah z uveljavitvijo sprememb lahko začel graditi maja.
Nenazadnje namerava vlada pristriči peruti delu nevladnega sektorja. Vizjak je namreč poudaril, da številne nevladne organizacije, ki imajo status, da delujejo v javnem interesu in imajo pravico vstopati v postopke izdajanja dovoljenj, dejansko delujejo v interesu ohranjanja narave in ugodnega stanja okolja. "Nekateri primeri pa so eklatantno v nasprotju s tem," je dejal in kot primer izpostavil nasprotovanje novomeške organizacije Rovo gradnji lakirnice družbe Magna Steyr ter primer tretje razvojne osi.
"Postavljamo minimalne standarde, kdaj lahko nevladna organizacija vstopa v postopke," je poudaril Vizjak - to bo mogoče, če o imela nevladna organizacija vsaj 50 članov.
Spremembe na področju pravnega varstva
Spremembe zakona predvidevajo tudi novosti na področju pravnega varstva, in sicer da je mogoče tožbo zoper gradbeno dovoljenje vložiti v roku 15 dni od objave odločbe, tako tožbo pa lahko vloži le nevladna organizacija z najmanj 50 člani. Nenazadnje pa bi za vse sodne postopke, ki tečejo na podlagi uveljavljanja pravic do pravnega varstva v postopkih izdaje gradbenega dovoljenja, veljalo, da gre za nujne in prednostne zadeve.
Vizjak je poudaril, da so "za izhod iz neljube situacije, v kateri smo se znašli ne po svoji krivdi, ključna pozitivna sporočila gospodarstvu". "Ključno je to, da bodo ljudje videli, da želimo zagnati investicije, da želimo s temi investicijami izboljšati kakovost njihovega bivanja in življenja in da hkrati s temi investicijami čim prej zaženemo ohromljeno gospodarstvo v teh kriznih časih," je dejal.
Minister se je ozrl tudi proti tretjemu protikoronskemu paketu, v katerem bo država po njegovih besedah opredelila pomembne investicije. Kriteriji, po katerih bo država razvrščala projekte, so njegovi multiplikativni učinki, stopnja pripravljenosti projekta ter njegovi finančni viri - prednost bodo denimo imeli projekti črpanja evropskih ali namenskih sredstev. Kam se bodo uvrščali konkretni projekti, Vizjak še ni želel napovedovati.
