Začasna in občasna dela so minula leta običajno opravljali tuji delavci, v hmeljarstvu denimo iz Romunije, ki pa jih letos zaradi ukrepov proti širjenju novega koronavirusa ne bo.
Kmetijska ministrica Aleksandra Pivec je zato 10. aprila na pomoč kmetom pozvala študente, delavce na čakanju, brezposelne, mlajše upokojence in druge.
"Vse, ki ste zdravi in lahko delate ter ste radi tudi na svežem zraku oz. se gibate tam, kjer pridelovalci trenutno najbolj intenzivno delajo, pozivam - slovenski kmetje vas tokrat res potrebujejo. Potrebujejo vas tudi tisti, ki jim kakovostna, zdrava domača hrana predstavlja osnovni element preživetja. Da bi ohranili proizvodnjo slovenske hrane, moramo sedaj združiti moči," je poudarila.
Ni dovolj za minimalno plačo
Na poziv so se kritično odzvali v Delavski svetovalnici. Njen vodja Goran Lukić je opozoril, da začasnim in občasnim delavcem v kmetijstvu ne pripadajo delavske pravice iz delovnega razmerja ter da ne lanska ne letošnja najnižja bruto urna postavka za ta dela preračunano ne dosega zneska minimalne plače.
Danes je torej v uradnem listu začela veljati odredba, po kateri bruto urna postavka za začasno ali občasno delo v v kmetijstvu ne sme biti nižja od 5,16 evra. Tudi s tem zneskom se ne da zaslužiti minimalne plače, ki je letos pri 940,56 evra bruto, je bil kritičen Lukić.
Najnižjo bruto urno postavko sicer skladno z zakonom o kmetijstvu postavlja minister za kmetijstvo. A dejanska višina plačila je poslovni dogovor med delodajalcem in iskalcem zaposlitve, pravijo na ministrstvu ter dodajajo, da so proti delu na črno, zato morajo vsi iskalci zaposlitve in delodajalci upoštevati vse usmeritve in predpise za legalno delo.
Na poziv ministrice se je doslej javilo okoli 500 ljudi.
