"Že tri tedne v državi potekajo intenzivni ukrepi," je povedala infektologinja Bojana Beović in dodala, da na srečo, v Sloveniji število okuženih ni tako visoko, kot drugod. "Ni naraslo do take mere, da bi popolnoma ustavilo delo na nekaterih zdravstvenih oddelkih," je povedala in izpostavila, da je kljub 156 zdravstvenim delavcem, pri katerih so potrdili koronavirus, kadra in opreme dovolj. Po njeni oceni, smo "zelo pomemben kratkoročni vmesni cilj dosegli".
Žarišča v domovih za starejše, težave tudi drugod
Veliko težavo predstavljajo domovi za starejše, kjer so žarišča okužb. "Organizirane so cele skupine zdravnikov in medicinskih sester, ki sedaj domovom pomagajo, tudi tam, kjer okužb še ni. Epidemija pa ne poteka le v domovih za starejše, kjer krivulja eksponentno narašča. V kolikor ta del odštejemo, s tem stanjem še vedno ne moremo biti zadovoljni. Sprejeti ukrepi so uspeli epidemijo spraviti v stacionarno stanje, a z njimi še nismo uspeli obrniti številk navzdol. Epidemija se ne umirja. Z boljšim upoštevanjem ukrepov obrnimo krivuljo čimprej navzdol," je izpostavila Beovićeva.
Zdravstvene storitve za nenujne bolnike
Beovićeva se je odzvala na pozive nekaterih zdravstvenih strokovnjakov, naj se del zdravstvenih storitev tudi za nenujne bolnike sprosti, sicer bi lahko to dolgoročno poslabšalo zdravstveno stanje prebivalstva. Kot je dejala, so že pred 10 dnevi izdali natančna navodila, kako naj zdravnik obravnava bolnika, ki sicer ni življenjsko ogrožen v tem trenutku, a bi se brez posega njegovo zdravstveno stanje v kratkem času bistveno poslabšalo.
Vse zdravstvene stroke so pozvali, naj pripravijo seznam ukrepov, ki jih je treba nujno opraviti kljub epidemiji. Ponovno bodo to priporočilo izdali v ponedeljek, da bi spomnili bolnišnice, da je treba za te bolnike poskrbeti.
Nekatere bolnišnice in ambulante priporočila po njenih navedbah upoštevajo. "Odzivi so dobri, razen redkih izjem, ki menijo, da je treba vsakega takega bolnika testirati," je dejala.
Slovenija odlično pripravljena na področju laboratorijske diagnostike
Član svetovalne skupine v okviru ministrstva za zdravje Miroslav Petrovec je dodal, da je Slovenija odlično pripravljena, kar se tiče laboratorijske diagnostike, ki poteka na najvišji ravni, primerljivi s katero koli z najbolje organizirano državo z ukrepi proti epidemiji. "Zavedati se je potrebno, da epidemijo lahko spremljamo in vodimo, da primere zanesljivo odkrivamo. Trudili smo se z nadčloveškimi napori, da smo zagotovili zadostno nabavo reagentov ter da nihče, ki je testiranje potreboval, ni ostal brez testa," je povedal in izpostavil, da bi ob uvedbi nepreverjenih in hitrih testov, lahko postavili napačno diagnozo. "Vsak neprepoznan bolnik, ki ga vrnemo v skupnost, predstavlja izjemno veliko tveganje za zagon epidemije". Prav tako je opozoril, da moramo upoštevati realnost, v kateri Slovenija živi - to je Evropska unija, "kjer so države s hujšimi težavami, povpraševanje po reagentih je veliko".
Novi primeri zaradi zasebnih druženj?
Posebej je navedel, da je primarna skrb namenjena bolnikom in zaposlenim v zdravstvu: "Moramo biti povsem prepreičani, da so ljudje, ki delajo v zdravstvu, povsem zdravi". Dodal je, da smo ukrepe, ki so po njegovem mnenju dobro premišljeni in zasnovani, uvedli pravočasno. Kljub temu pa upada krivulje še vedno nismo dosegli. Število okužb še vedno narašča. "Od kod novi primeri? Bojim se, da izhajajo iz druženj in to druženj, ki jih na javnih krajih več ni, se pa dogajajo v zasebnih prostorih. Sporočilo je jasno: ostani doma. Ne družimo se s sosedi, to je enako, kot če bi se dobivali na javnih mestih," je opozoril državljane.
