Zdaj delo osrednje poklicne enote poleg novomeške financirajo še občine Straža, Dolenjske Toplice in Mirna Peč.Kot je pojasnil direktor, poveljnik GRC Gregor Blažič, Mestna občina Novo mesto letos za njihovo delovanje namenja 29,33 evra na prebivalca, kar znese nekaj več kot milijon evrov, poleg tega pa dobijo še 96 tisoč evrov od požarne takse. »Druge občine so v preteklosti za delovanje GRC plačevale od dva do štiri evre, odvisno od tega, kakšen dogovor so dosegle. V letu 2018 je novomeška občina ta znesek poenotila na pet evrov in uvedla dodatno financiranje za opremo v višini polovice požarne takse, vse z namenom, da bi se kolikor toliko uravnotežila ta razlika. Žal pa se nekaterim občinam zdi to občutno preveč,« je zaplet opisal Blažič in dodal, da bi si občine s plačilom zagotovile, da je GRC vključen v načrte alarmiranja na njihovem območju. Tako pa denimo v Občini Škocjan ni več.
KAJ PRAVIJO OBČINE?
Župan Šmarjeških Toplic Marjan Hribar je pojasnil, da pogodbe za leto 2019 niso podpisali zaradi prevelikega povečanja predvidenega sofinanciranja. Po novem predlogu bi bil znesek večji od 17 tisoč evrov, pred tem pa so plačevali 8760 evrov. »Požarna varnost je urejena skladno z zakonom in naša štiri prostovoljna gasilska društva skladno s pooblastili, ki jih nalaga zakon o gasilstvu, odlično opravljajo svoje poslanstvo. Naj dodam, da v naši občini nimamo objektov, ki bi bili višji od P+3, kar bi pomenilo obvezno zagotavljanje oziroma stalno angažiranje poklicne enote GRC,« je menil župan in dodal, da bo v primeru večjega požara vseeno potrebno tudi posredovanje GRC.
V Občini Škocjan so pogodbo z GRC imeli v letih 2011 in 2018. Vseskozi so plačevali dva evra, povišanje na pet pa je po besedah župana Jožeta Kaplerja neutemeljeno in previsoko. »Imeli smo veliko posvetov na to tematiko z občinskim gasilskim poveljstvom in zavzeli stališče, da smo pripravljeni plačati tri evre po prebivalcu. A stališče GRC Novo mesto in MO Novo mesto je 'vzemi ali pusti',« je dejal. Za zdaj z njihovimi društvi zagotavljajo požarno varnost, se pa zavedajo, da je ob dopoldnevih to težje zaradi služb, pa tudi da ob večjih razsežnostih sami ne bi zmogli. »Zavedamo se potrebe po sodelovanju in povezovanju, še posebej na tem področju,« meni Kapler. Pogodbo o sodelovanju imajo podpisano s sosednjima občinama Šentjernej in Šmarješke Toplice, če bi bilo potrebno obsežnejše posredovanje, upa pa tudi še na sodelovanje z GRC za sprejemljivo ceno.
V Občini Žužemberk so pojasnili, da se vseskozi spopadajo z rastjo cen in izdatki. Ker so se morali zadolževati za poplačilo suhokranjskega vodovoda in društva v preteklem letu niso dobila nobenih sredstev za svoje delovanje, ne morejo privoliti v nenehno povečevanje izdatkov, so sporočili z občine. Nenadno povišanje cen so ocenili kot šok za občinski proračun, po novi pogodbi bi pri 4700 prebivalcih to pomenilo povečanje z 9400 na 23.500 evrov. Dodali so, da ima PGD Žužemberk povprečen izvoz pod petimi minutami, tako da z njihovimi gasilskimi društvi lahko zagotovijo ustrezno požarno varnost. »V nesreči se ne sme ozirati na denar in je potrebno hitro ukrepanje. Življenje nima cene,« pravijo.
Na Občini Šentjernej so ocenili, da bi po novi pogodbi njihov prispevek znašal 35.100 evrov in še polovico požarne takse v višini 7000 evrov. »Za vseh deset prostovoljnih gasilskih društev in Gasilsko zvezo Šentjernej smo do zdaj zagotovili 50 tisoč evrov in še požarno takso za okoli 14 tisoč evrov. S pogodbo se nismo strinjali že zaradi tega, ker bi morali GRC zagotoviti skoraj toliko kot za vse naše gasilstvo. Predlagali smo, da bi ceno znižali na nam sprejemljiva dva evra na prebivalca ter brez požarne takse,« so pojasnili, glede intervencij pa dodali, da Regijski center za obveščanje Novo mesto (ReCO) sproži intervencijo na podlagi klica občanov, ki aktivira njihove gasilce. Ti ocenijo situacijo in poročajo ReCO, ki nato v primeru večjega požara in nesreče aktivira GRC. »Do zdaj je bil GRC aktiviran manj kot enkrat na leto. Vsakič smo prejeli račun in ga poravnali. Enega smo ga zavrnili, ker ReCO ni upravičeno aktiviral GRC, vendar smo na koncu poravnali tudi tega. V primeru nujne vključenosti GRC pri intervencijah bomo plačevali tudi naprej, vendar le, če je njihova prisotnost upravičeno aktivirana in po realnih cenah njihovih storitev,« so navedli na šentjernejski občini.
GRC NE BO POMOČI NIKOMUR ODKLONIL
Čeprav omenjene občine nimajo podpisane pogodbe z GRC, ta pomoči ni in je ne bo odrekel, saj je to njegovo poslanstvo. Vendar morajo, je opozoril Gregor Blažič, v skladu s pravili gasilske službe najprej zagotoviti dodatno dežurno ekipo za pripravljenosti na območju občin, s katerim imajo podpisano pogodbo, kar ne nazadnje pomeni daljši odzivni čas. »Letos tako uvajamo dežurstvo na domu, kar pa za sabo potegne velike stroške. V izmeni imamo sicer osem gasilcev in še dva v novomeškem Revozu, glede na predpisan minimum pa mora biti na matični enoti v Ločni navzočih najmanj pet gasilcev. Tako moramo v primeru intervencije nadomestiti ekipo, kar pomeni, da so v pripravljenosti na domu vsaj štirje. Že zdaj smo kadrovsko podhranjeni, vnaprej pa ne moremo zaposlovati, če ne vemo, ali bodo občine sodelovale z nami ali ne,« je pojasnjeval Blažič in dodal, da bodo občinam, s katerimi nimajo podpisane pogodbe, vsako intervencijo posebej zaračunali pod pogoji, kot bi imeli pogodbo, pa tudi strošek pripravljenosti na domu. »Z novimi pogodbami smo želeli urediti prav dežurstvo na domu, prav tako smo jim ponudili, da lahko GRC kot prvega posredovalca aktivirajo v svojih občinskih načrtih na vse intervencije razen pri manjših požarih, kot so travniški ali dimniški. Večinoma bi na prizorišča prišli prej kot tamkajšnji prostovoljni gasilci, ki so v dopoldanskem času praviloma v službi,« je dejal Blažič. Občine lahko v kratkem pričakujejo dopis, v katerem bo zapisano tudi, kakšni so njihovi pogoji, če jih bodo poklicali na intervencijo. Dodal je še, da so vedno pripravljeni na pogovore in da je za dobrobit vseh smiselno, da se čim prej dogovorijo.