Novelo zakona je vložila Levica, parlamentarni odbor za zdravstvo pa je zakonski predlog z dopolnili koalicije bistveno spremenil. S predlogom uvedbe obveznega pavšalnega prispevka v enaki višini 29 evrov za vse zavarovance so namreč povozili idejo Levice, ki je želela izpad dohodkov ob ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja nadomestiti z dvigom prispevnih stopenj.
Več dopolnil so v koalicijskih vrstah vložili tudi pred včerajšnjo drugo obravnavno na seji DZ. Štiri koalicijske stranke brez DeSUS so uspele z dopolnilom spremeniti vsebino, ki določa pravice do zdravstvenih storitev. Kot so navedle v obrazložitvi, je bilo treba drugače strukturirati določbo zakona, ker ne bi bilo več delitve med obveznim in dopolnilnim zavarovanjem. Ob tem so zagotovile, da se ohranja enak obseg pravic iz zdravstvenega zavarovanja v primerjavi z veljavnim sistemom.
Koalicijske LMŠ, SD, SMC in SAB, torej tudi v tem primeru brez DeSUS, so prav tako uspele z dopolnilom, ki umika določbo, da bi financiranje primanjkljaja, če bi ta nastal pri kritju stroškov zdravstvenih storitev, pokril proračun. Ministrstvo za finance namreč ves čas nasprotuje rešitvi, da bi ob primanjkljaju vskočil proračun.
Brez solidarnosti, pavšal ostaja
SD je v novelo znova skušala vključiti solidarnostno lestvico plačevanja prispevka, s katero pa tudi tokrat ni uspela. Za je glasovalo 19 poslancev, proti pa 44. Prvič so s podobno rešitvijo poslanske kolege skušali prepričati že na parlamentarnem odboru. SD je zagovarjala uvedbo obvezne dodatne dajatve, razdeljene v sedem dohodninskih razredov, od deset do 150 evrov. Druge koalicijske partnerice, ki podpirajo novelo, pa vpeljavo solidarnostne lestvice načrtujejo v naslednjem koraku.
Prav tako je DZ izglasoval dopolnilo LMŠ, SMC in SAB, po katerem se obvezni pavšalni prispevek uskladi enkrat letno, in to 1. marca z rastjo povprečne bruto plače v preteklem letu po podatkih statističnega urada, in ne z indeksom cen življenjskih potrebščin, kot so predvideli sprva. Znesek prispevka bo po tem predlogu določil minister za zdravje, najpozneje v februarju.
DZ je tudi prižgal zeleno luč dopolnilu, ki so ga predlagale LMŠ, SMC, SAB in SD, da se obvezni pavšalni prispevek prvič uskladi že v letu 2021, ko bi se novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju tudi začela uporabljati.
Do polnoči
Na četrtkovi drugi obravnavi je tako DZ izglasoval skupaj 11 dopolnil, ki so prišla iz vrst koalicije. Zavrnil je omenjeno dopolnilo, ki ga je samostojno predlagala SD, in eno dopolnilo, ki ga je podpisala opozicijska NSi. Slednja je predlagala, naj se novela ne bi začela uporabljati leta 2021, ampak šele leta 2024.
Sicer so v večurni razpravi predvsem opozicijski poslanci predstavili številne pomisleke na predlog novele, kritike je bilo slišati tudi iz koalicije, minister za zdravje Aleš Šabeder pa je opozoril na morebitne pasti. Kot je poudaril, podpira ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, vendar mora biti ta celovita in odgovorna ter mora zagotavljati stabilno financiranje zdravstvenega sistema.
Tokratno zasedanje v okviru redne decembrske seje je DZ začel že ob 9. uri in ga končal nekaj minut pred polnočjo.
