Pripravili so hipotetičen izračun, po katerem bi delavec samo s črtanjem delovne uspešnosti izgubil okoli 50 evrov bruto. Podobne izračune ima tudi Levica.
Nabor ukrepov za prilagoditev plačnega sistema
Z januarjem 2020 začenja veljati del lani sprejete novele zakona o minimalni plači, ki to plačo zvišuje z 886,63 na 940,58 evra bruto, hkrati pa iz nje izloča vse dodatke.
V strateškem svetu za kolektivno dogovarjanje, ustanovljenem v okviru Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), so v želji pomagati delodajalcem, ki izplačujejo minimalne plače, pripravili nabor ukrepov za prilagoditev plačnega sistema.
Podjetje tako lahko pristopi k spremembi vrednotenja delovnega mesta, tako da vse tiste dodatke, ki so stalni na delovnem mestu - izmensko delo, turnusno delo, deljen delovni čas, težki pogoji dela, izpostavljenost nevarnostim pri delu, dežurstva, pripravljenost na delo doma in podobno - vključi že v osnovno plačo.
Prav tako se lahko v osnovno plačo vključi dodatek na skupno delovno dobo. V podjetju se nato lahko uvede nov dodatek za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu in ob spremembi plačnega sistema določi višino tega dodatka, denimo 0,1 odstotka od osnovne plače na leto, so predlagali v GZS.
Zniževanje in ukinjanje dodatkov
S tem so močno razburili sindikalno stran, zlasti Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), kjer se bojijo, da bo prišlo do zniževanja in ukinjanja dodatkov ter da bo marsikateri delavec februarja, ko bo dobil plačilno listo za januar, razočaran.
Ekonomska služba ZSSS je pripravila primere izračunov minimalnih plač - kakšne naj bi morale biti in kakšne bi bile ob morebitni izločitvi enega od dodatkov, to je delovne uspešnosti. Pri tem je upoštevala najnižjo osnovno plačo za prvi tarifni razred ustrezne kolektivne pogodbe dejavnosti, dodatek za nedeljsko delo za osem ur v višini 50 odstotkov, dodatek za delovno dobo v višini 0,5 odstotka za skupno delovno dobo ter plačilo za delovno uspešnost v višini desetih odstotkov.
Delovna uspešnost
Kot je razvidno, delavec v dejavnosti tekstilne, usnjarske in usnjarsko predelovalne industrije, ki nima niti enega leta delovne dobe, pripada pa mu dodatek na delovno uspešnost, zdaj za redno delo dobi 433 evrov bruto, skupaj z doplačilom do minimalne plače pa prejme 886 evrov bruto. Prihodnje leto bi moral na račun zvišanja minimalne plače in izločitve dodatka na delovno uspešnost v višini 43 evrov prejeti 983 evrov bruto, v primeru, da bi delodajalec dodatek za delovno uspešnost ukinil, pa bi prejel 940 evrov bruto.
Enako bi bil prizadet delavec v tej dejavnosti, ki ima 40 let delovne dobe, a bi bil njegov končni znesek boljši zaradi dodatka na delovno dobo. Če tak delavec danes zaradi vključenosti dodatkov v minimalno plačo dobi 886 evrov bruto, bi moral prihodnje leto na račun izločitve 43 evrov za delovno uspešnost in 87 evrov dodatka za delovno dobo prejeti 1070 evrov bruto. A če bi delodajalec delovno uspešnost črtal, bi dobil 1027 evrov bruto.
V Levici, ki je zakon napisala, pa so ta teden predstavili primer izračuna minimalne plače ob manevru premika dodatka na delovno dobo v osnovno plačo. Delavec z osnovno plačo v višini 600 evrov bruto, ki ima 20 let delovne dobe, je upravičen do dodatka za delovno dobo v višini 60 evrov, a od njega trenutno nima nič, ker je vštet v minimalno plačo. Z doplačilom do minimalne plače tako danes dobi 886 evrov bruto. Po 1. januarju bi moral za svoje delo na podlagi izločitve omenjenega dodatka prejeti 1000,58 evra bruto, če bi delodajalec dodatek na delovno dobo vštel v osnovno plačo, pa bi prejel 940,58 evra bruto. Prikrajšan bi bil torej za 60 evrov bruto.
Je sploh zakonito?
V ZSSS so sicer minuli teden vse zaposlene pozivali, naj na ravni podjetij ne pristajajo na nižanje različnih dodatkov in njihovo vključitev v osnovno plačo. Pozorni naj bodo tudi na dodatke zaradi posebnih obremenitev pri delu ter neugodnih vplivov okolja in nevarnosti pri delu, ki niso vsebovani v zahtevnosti dela in s tem vključeni v osnovno plačo delavcev.
Levica pa je vlado pozvala, naj javno ostro obsodi priporočila GZS in razišče, ali je takšno delovanje zakonito.
V GZS medtem trdijo, da njihov namen ni prikrajšati zaposlenih za tisto, kar jim prinaša novela zakona o minimalni plači. S celovitim pristopom k spremembi plačnega sistema se bodo v podjetju stroški dela povečali bolj kot samo zaradi vpliva zakona, na drugi strani pa podjetje ne bo izplačevalo doplačil zaposlenim do minimalne plače, pravijo. In kar je prav tako pomembno, na ta način se bo ohranilo razmerja zahtevnosti med delovnimi mesti zaposlenih, dodajajo.
