Poklicali smo dve gospe, ki pomagata starejšim na domu. Na uro, če je pomoč bolj nezahtevna, računata od 10 do 15 evrov. Če pomagata pri osebni higieni in menjavi plenic, lahko računata tudi 20 evrov na uro.
Trenutno proste postelje ni v nobenem od domov, bi jo pa takoj nujno potrebovalo vsaj 11 tisoč slovenskih upokojencev. Svojci seniorjev so zato prisiljeni, da za svoje starejše sorodnike poskrbijo na druge načine.
Najpogosteje se odločijo za socialno oskrbo – pomoč starejšemu na domu, ki je v zakonu o socialnem varstvu opredeljena kot ena izmed socialnovarstvenih storitev. »Socialna oskrba na domu je namenjena osebam, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje, vendar se zaradi starosti ali hude invalidnosti ne morejo oskrbovati in negovati sami. Gre za socialno oskrbo upravičenca v primeru invalidnosti, starosti in v drugih primerih, ko le ta lahko nadomesti institucionalno varstvo in obsega gospodinjsko pomoč, pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih ter pomoč pri ohranjanju socialnih stikov,« na svoji spletni strani piše Inštitut RS za socialno varstvo.
Bežijo zaradi slabih plač
»Pomoč na domu je v pristojnosti občine, saj ta izbere izvajalca, ki nato storitev izvaja v 'okviru mreže javne službe'. Izvajalec storitve je lahko javni zavod ali koncesionar. Občine pomoč na domu tudi sofinancirajo, najmanj v višini 50 odstotkov, v povprečju pa prek 70 odstotkov celotnih stroškov. Povprečna cena storitve znaša med petimi in šestimi evri na uro,« je o izvajanju in sofinanciranju storitev zapisano na spletni strani ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Trenutno je največja težava v tem, da so tudi pri tej vrsti pomoči kapacitete omejene, in to zato, ker so njeni izvajalci kadrovsko podhranjeni. Zaposleni namreč delovna mesta zapuščajo, ker so za zahtevno delo preslabo plačani. V enem od ljubljanskih zavodov, ki nudi oskrbo na domu, je od 73 zaposlenih trenutno na delovnem mestu, ker dajejo odpovedi (krive so tudi bolniške odsotnosti), samo 19 zaposlenih.
Kakšne so cene
Na koncu se potem zgodi, da so sorodniki starejših prisiljeni iskati pomoč pri zasebnikih ali na črnem trgu. Nekaj zasebnih podjetij, ki se ukvarjajo s pomočjo, oskrbo na domu, na uro računa od najmanj 12 do okoli 20 evrov, lahko tudi več. Če jih zakupimo za več ur, se cena lahko zniža. Imajo pa običajno ta podjetja še dodatne stroške, in sicer je treba, če se odločimo za njihove storitve, plačati mesečno članarino, ki znaša od 30 do 80 evrov, večinoma pa tudi potne stroške.
Bralka, ki ima doma, ker v domu za upokojence ni prostora, poškodovano babico, pravi, da so preverjali možnost najema zasebne pomoči na domu. Kontaktirali so z nekim primorskim podjetjem, ki se ukvarja s to dejavnostjo, in izvedeli, da njihovi babici lahko nudijo oskrbo za 12 evrov na uro, kar je glede na ostalo ponudbo zasebnih podjetij precej ugodna cena.
500 evrov za samo 40 ur
Bralka nam je pojasnila, da bi sicer morali plačati še za njihov prvi obisk na domu, ko bi se nekdo od zaposlenih prišel samo dogovarjat o podrobnostih oskrbe, ki jo želijo za svojo babico. To stane malo več kot 30 evrov. Še en strošek zanje bi bilo plačilo mesečne naročnine njihovih storitev, ki prve tri mesece znaša skoraj 80 evrov, potem pa malo čez 40 evrov. Če bi se torej odločili, da njihovi babici to podjetje pomaga vsaj vsak delovnik dve uri, toliko da bi gospe pomagali pri osebni higieni in drugih opravilih, bi na mesec morali plačati okoli 500 evrov. Poudarimo, da gre samo za dve uri od vključno ponedeljka do srede.
Obstaja pa še črni trg. Tako na družbenih omrežjih in spletnih straneh z oglasi ter v tiskanih oglasnikih najdemo kar nekaj ponudb, ko posamezniki, največkrat gre za mlajše, še aktivne upokojenke ali ženske brez službe, ponujajo oskrbo na domu. Seveda nimajo registriranih dejavnosti, delajo pač na črno; pretok denarja od uporabnika do izvajalk poteka iz roke v roko.
Nista bili zgovorni …
Poklicali smo dve gospe, ki se ukvarjata s tem. Izvedeli smo, da računata od 10 do 20 evrov na uro, odvisno do tega, kaj delata. »Če je oseba nepokretna in so v igri plenice ali kaj podobnega, računam tudi 20 evrov na uro,« je povedala ena. S tem, da se je obema zatikalo pri odgovorih na vprašanje, kaj sta po izobrazbi in ali imata primerne izkušnje, znanje ali veščine, da rokujeta s starejšimi, sploh s tistimi, katerih potrebe so bolj zahtevne.
