Nemška vojska je oktobra 1943 zasedla Istro ter na njenih obalah in v zaledju zgradila obrambni zid, da bi se zoperstavila morebitni zavezniški invaziji. V bojih v okolici Kučibrega v začetku novembra 1944 so Nemci prizadejali velike izgube hrvaškim, italijanskim in slovenskim partizanom, ki so se tedaj zadrževali na tistem območju. Skupno je padlo več kot 120 borcev. Največ žrtev je pokopanih na pokopališču v Hrvojih, v Kučibregu pa so jim postavili spomenik.
Na današnji slovesnosti ob 75-letnici bojev, ki so jo skupaj priredile organizacije in občine treh sosednjih držav, je zbrane nagovoril nekdanji predsednik republike Milan Kučan. Bitko na Kučibregu je pospremil z naukom, da "boj za svobodo ni nikoli končan, da svoboda ni nikdar priborjena in zavarovana enkrat za vselej", je sporočila svetovalka bivšega predsednika. Prizadevanje za svobodo človeka in naroda je po njegovih besedah dolžnost vsake generacije, četudi je cena, ki jo je za to treba plačati, lahko zelo visoka.
Izročilo te bitke pa po njegovih besedah tudi sporoča, da boj za svobodo ne pozna nacionalnih omejitev. "Želje po svobodi ni mogoče zamejiti na enega samega človeka, eno skupino ali en sam narod. To so dokazovali tudi borci tukaj na strminah Kučibrega, kjer so se skupaj borili Slovenci, Hrvati in Italijani. Borili so se pod skupno zastavo svobode," je spomnil.
Ni zmagovalcev, a tudi ne nedolžnih
V luči takratne povezanosti med slovenskim in hrvaškim narodom se je obregnil ob današnje odnose med državama. "Je res odrekati pravico do nekaj milj morja in odpovedati se avtoriteti mednarodnega razsojanja pomembnejše od priložnosti, da v skupni odgovornosti s svojimi predlogi in skupnimi nastopi državi prispevata k reševanju življenjskih vprašanj EU," je vprašal.
Odgovornim politikom mora po njegovih besedah biti jasno, da v takšnih sporih ni ne zmagovalcev in tudi ne nedolžnih. "Če že, potem gre za skupen poraz," je poudaril. Obe državi po njegovi oceni ostajata nedomiselni, dezorientirani in nesposobni za resne aktivnosti in pobude pri reševanju odprtih vprašanj.
Kriza v Kataloniji
V nagovoru se je Kučan dotaknil tudi dogajanja v Kataloniji kot enega od torišč boja za svobodo, človekove pravice in dostojanstvo človeka. "Katalonsko-španski odnosi so v resni politični krizi," je opozoril. To krizo pa je mogoče rešiti samo z demokratičnimi političnimi sredstvi, odprtostjo, dialogom in odgovornostjo vpletenih strani.
Zato je po njegovih besedah treba povedati, da je danes v kateri koli državi Evrope nedopustno imeti politične zapornike. "Ne moremo molčati, kajti molk bi pomenil prevzeti odgovornost za usodo nedavno obsojenih katalonskih voditeljev, pa tudi za usodo evropskih vrednot," je še dejal.
Program na slovesnosti so oblikovali pevci in pevke Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič, Pevski zbor iz Buj, Umaga in Novigrada, Pihalna godba iz Buj, učenci osnovnih šol iz Slovenije in Hrvaške. Slovesnosti se je udeležil tudi veleposlanik RS na Hrvaškem Vojislav Šuc, je na spletni strani poročal Radio Koper.
